Ste opazili, kako zelo ste pametni pri svetovanju drugim ljudem, glede problemov in življenja nasploh, medtem ko vaš prag ostaja še kako umazan?

Opažam, da največ strahu ostaja v odnosih: predvsem, da se držimo partnerjev, prijateljev ali družinskih članov iz neke njim ali bogu dane obveze, medtem ko sebi te obveze ne damo. Pred časom sem se neprenehoma spraševala, kako si lahko nekomu zvest, pa sebi nisi. Kako je to možno? Zato, ker se bojimo naslednjih besed: “Kaj bodo pa rekli?” Zato raje ostajamo v zvezah, ki nas ne izpopolnjujejo ali osrečujejo ter tako obenem varamo sami sebe. Varamo se z besedami, da je “nekaj normalno ali da je vse ok ali da ni nič narobe”; varamo se z dejanji, ko tiho jočemo, sami, da nas nihče ne vidi ali obsoja; varamo se z občutki, ker bi “morali” čutiti nekaj, česar ne čutimo.

In kaj pomeni to dejstvo, da varamo? Moja definicija varanja je enostavna: Prevarati nekoga, pomeni prelomiti svoje lastno stališče do te osebe. S tem, ko varaš, ne prevaraš npr. svojega partnerja, ampak varaš samega sebe in svojo obljubo, da boš zvest. Da je druga oseba zaradi tega dejanja prizadeta, pomeni le kolateralno škodo. Varamo z mislijo in namenom, da pri dejanju ne bomo ujeti. In po mojem mnenju, bi nas moralo biti strah na tem mestu – ko ostanemo sami s seboj in se vprašamo, zakaj počnemo stvari, ki jih počnemo. Zakaj vztrajamo v službah, ki nas onesrečujejo? Zakaj vztrajno hodimo na srečanja z ljudmi, ki nam pijejo energijo in smo zaradi tega obremenjeni? Zakaj gledamo partnerju v oči, mu izpevamo ljubezen, v mislih pa smo pri nekom drugem?

Strah nas je spremembe in večino ljudi je strah biti srečen in nasmejan. Dejansko so “srečnejši” s tem, ko to niso. Ne znajo obstajati v svetu, kjer bi lahko uporabljali pozitivne besede in odnos do življenja. Tega nas strah. Po raziskavah sodeč, se ljudje bolj bojijo uspeha, kot neuspeha. Neuspeh pomeni, da ostajamo na mestu – ali v istih odnosih, družbenem krogu ali na istem delovnem mestu. Uspeh pa pomeni premik iz te točke. In strah nas je tega, kar ta točka prinaša: katere poti nam bo odkrila, katere ljudi nam bo predstavila in koliko sprememb bo s seboj prinesla. 

Spremembe niso dobre ali slabe – spremembe so dejstvo in edina stalnica življenja. Na njihov dogodek ne moremo vplivati, vplivamo lahko le na naš odnos do njih. Najboljši možni scenarij ne bo vedno na voljo in lahko nas kakšne spremembe konkretno vržejo iz tira. A to so le momentalne zadeve. Na vsako spremembo se prej ali slej navadimo, saj zato se jim reče stalnica. Strah nas je tega začetnega šoka, ki ga sprememba prinese.

V zadnjih letih sem šla skozi ogromno sprememb. Zdi se mi, da se je zgodilo toliko stvari, da bi lahko živela dve vzporedni življenji, pa bi časa za spremembe vseeno zmanjkalo. Dobila sem veliko pošte in klicev o sodelovanju, tako da se je moje delo začelo širiti in zdelo se mi je, da nekaterih zadev ne bom znala izpeljati, ker sem si zadala preveč. No, minil je šok, minila je ena ura intenzivnega razmišljanja in delanja planov, tako da so se vse stvari postavile na svoje mesto. Le zaupati sem morala.

Naj vas ne bo strah, ko vam pot prekriža nekaj novega. Vprašajte se: “Česa pa me je tako strah v tem trenutku?” in odgovor bo takojšen. Saj vse tako ali tako že veste, ker vse odgovore nosite v sebi.

Namaste ❤