Danes sem srečen, vesel in zelo hvaležen moški, oče, dedek in policist, ki ima v življenju postavljene visoke osebne cilje
Skoraj ni dneva, da ne slišim, preberem, poslušam ali doživim najrazličnejših osebnih zgodb – tragičnih zgodb ljudi, ki so v večini primerov povezane s problemi v njihovih osebnih življenjih oz. v odnosu do drugih ljudi (partner, otrok, starši, sosed …). Večina zgodb – na stotine zgodb, ki sem jih do sedaj slišal v vlogi policista ali v svojem osebnem življenju je povezanih z alkoholom ali drugimi drogami, ljubosumjem, denarjem, nezmožnostjo razumevanja drugega, nezaupanjem, varanjem, prepiri za zemljo ali dedovanjem itd. V razgovorih z ljudmi vselej ugotavljam, da se večina ljudi – partnerjev, staršev, otrok, sosedov – zelo malo ali pa se med seboj sploh ne pogovarjajo in težav ne rešujejo, ampak pričakujejo, da se bodo težave rešile same od sebe in vseskozi iščejo različne izgovore, namesto da bi poiskali rešitev in se vprašali, zakaj in kako. Večina ljudi, ki ima težave v družini, s sosedi, s prijatelji, zahteva in vztraja, da bi se morali spremeniti najprej drugi (partner, sosed, otrok …) in da bodo potem lahko rešili nastali problem.
Vse te zgodbe me spominjajo in opominjajo na moje preteklo življenje, ko sem imel v svojem partnerskem življenju velike težave. Zaradi vseh težav, ki so se mi v preteklosti dogajale, moram reči, da takrat nisem več videl smisla svojega življenja, zato sem večkrat razmišljal o samomoru. Razmišljanje je nekega večera postalo tudi resničnost. Cev pištole sem položil na svoje sence, prst na sprožilec. Vendar sem v tišini in s solzami v očeh prejel sporočilo vesolja »Ivo NE, poskrbeti moraš za svoje tri otroke – zato je vredno ŽIVETI!«. Še danes se točno ne zavedam, kaj se je takrat dejansko zgodilo. Tistega večera se ne spominjam kaj dosti, vem in zavedam se samo tega, da sem se zjutraj zbudil in da sem bil živ, ob sebi pa sem imel pištolo. O tem sem v naslednjih dneh veliko razmišljal. Kaj narediti? Spoznal sem, da sam potrebujem pomoč in da moram narediti nekaj sprememb v svojem načinu življenja, predvsem pa, da moram poskrbeti za otroke, ker jih v okolju, kjer so bili, dolgo več nisem mogel pustiti.
S pomočjo knjige Osebna zgodba policista bom z vami delil nekaj osebnih zgodb iz svojega življenja, kjer sem doživel kar nekaj padcev, najhujšega ob razpadu partnerske zveze, ter vam predstavil različna orodja s pomočjo katerih boste lahko svoje življenje naredili bolj umirjeno, z manj stresa. Zagotovo boste zaživeli bolj polno in srečno življenje.
V knjigi boste prebrali tudi zgodbi starejših hčerk in ob tem spoznali njuno razmišljanje in občutke ob razpadu družine in vsega, kar se je dogajalo v času skupnega partnerstva, pa tudi, ko sem otroke odpeljal materi in se z njimi preselil na Štajersko.
Spremembe v načinu življenja družine pa so prišle šele nekaj let kasneje, ko sem našel pot do spoznanja, da je treba za svoje srečnejše in bolj kakovostno življenje spremeniti najprej sebe, svoj odnos do sebe, do drugih, svoj način razmišljanja, navade, prepričanja, družbo in seveda pogled na življenje.
Danes sem srečen, vesel in zelo hvaležen moški, oče, dedek in policist, ki ima v življenju postavljene visoke osebne cilje. Spoznal sem, kaj je moje poslanstvo na Zemlji: pomagati ljudem in knjiga Osebna zgodba policista je namenjena le temu.
Več informacij pa si lahko preberete na spletni strani www.ivanjurgec.com.
Uživajte življenje, Ivan Jurgec
“Drobec ljubezni je lahko kot kaplja vede, ki podari roži moč, da se ponovno dvigne. Verjamem v moč ljubezni. Ljubezen je edini ključ, ki odpira rajska vrata.” Phil Bosmans