Indeks digitalnega gospodarstva in družbe (DESI) je namenjen spremljanju digitalne konkurenčnosti držav evropske unije. Med drugim indeks od letos vključuje tudi tako imenovan kazalnik »ženske v digitalu« (WiD), po katerem se Slovenija med 28. državami uvršča na dokaj visoko 10. mesto. Gre pa za enega od ukrepov za spodbujanje vključenosti žensk v digitalna delovna mesta, kariero in podjetništvo.
Večja udeležba žensk v tehnološkem sektorju bo spodbudila gospodarstvo, pa tudi njihovo polno udeležbo v družbi. Takšne so vsaj napovedi, žal pa je realnost po vsej Evropi drugačna. Opaziti je namreč, da se dekleta manj zanimajo za sodelovanje v digitalnem sektorju, kar posredno potrjujejo tudi raziskave iz lanskega leta. Samo 24 od 1000 diplomirank je študij končalo v informacijskih in telekomunikacijskih smereh, samo 6 pa se jih je odločilo za kariero v digitalni industriji. Ker gre za upad v primerjavi z letom 2011, je Evropska komisija orisala strategijo za povečanje udeležbe žensk v tej industriji. Vsi skupaj se moramo potruditi ter preseči stereotipe med spoloma, kot je tisti, da ženskam v digitalnih poklicih ni mesta, spodbujati pridobivanje digitalnega znanja in veščin ter se zavzemati, da se bodo ženske v večjem številu odločale za samostojno podjetniško pot.

Med indeksom digitalne ekonomije in kazalnikom WiD je močna povezava, saj so običajno države članice, ki so v ospredju v indeksu, dobre tudi pri vključenosti žensk v digitalno industrijo. Razkorak med moškimi in ženskami pa je opaziti povsod, najbolj pri specialističnih IkT znanjih, še najbolj pa v oči bode, da je le 17 odstotkov IkT specialistov ženskega spola, čeprav je odstotek diplomantk STEM mnogo višji, in sicer 34-odstotni.

Kot povsod drugje se tudi v digitalni industriji ženske soočajo z dejstvom, da so za svoje delo plačane manj kot moški kolegi za enako znanje in enako delovno mesto, razlika med spoloma glede digitalnih spretnostih pa je največja pri ljudeh starejših od 55 let.
V kazalniku WiD se Slovenija uvršča na 10. mesto med državami članicami EU, kar je visoko, glede na to, da je v drugih kazalnikih indeksa DESI nižje okoli 15. mesta in največkrat tudi pod evropskim povprečjem. Kazalnik sestavlja 13 ocen v treh sklopih.

V prvem »uporaba interneta« poglobljenega prepada med moškimi in ženkami ni opaziti, je pa res, da povsod razen pri uporabi e-bančništva in uporabi družbenih omrežij za profesionalne namene rahlo prednjačijo moški. Več jih je rednih uporabnikov interneta, manj jih je med posamezniki, ki ga nikdar ne uporabljajo, več jih uporablja države e-storitve in tako naprej. Stvari pa se obrnejo, ko upoštevamo internetne veščine in veščine uporabe programov. Slovenke v vseh treh kazalcih (najmanj osnovne veščine interneta, nadpovprečne veščine interneta in vsaj osnovne programske veščine) prednjačijo pred Slovenci. Najbolj zanimiv pa je zadnji sklop kazalnikov. Ti namreč kažejo, da je delež diplomantk v smereh STEM dobrih 20-odstoten, a je kljub temu ženskih IkT specialistk zelo malo (1,3 odstotka). To pa so že tisti podatki, ki bi nas morali skrbeti.

Zavod Ypsilon v sodelovanju s podjetjem SAP Slovenija pripravlja projekt »Impowered for the future«, s katerim želijo predvsem dekletom omogočiti dostop do brezplačnih delavnic programiranja. S tem želijo spodbuditi v ženskah večje zanimanje za digitalna znanja in veščine, kar je eden od načinov, kako jih spodbuditi za kariero v digitalni industriji.