Okusno in kakovostno vino je nekaj, kar ima skorajda vsak izredno rad. V družbi prijateljev, na kakšnem praznovanju in še ob kakšni drugi priložnosti radi spijemo kozarec ali dva. Zbrali smo šest vinskih izrazov, ki bi jih moral poznati prav vsakdo.
Sortno vino
Ko govorimo o sortnem vinu, to pomeni, da je pridelano iz grozdja ene same sorte oziroma mora ta sorta predstavljati večinski delež, ki je običajno najmanj 85 %. Vina, ki so uporabljena kot dopolnilo, pa morajo biti dovolj nevtralna, da ne spremenijo sortnih značilnosti osnovne sorte. Primer sortnega vina je na primer sauvignon iz Vinske kleti Zlati grič.
Zvrst ali cuvée
Gre za vino, ki je pripravljeno iz več sort. Sem spadajo tako najbolj spoštovana vrhinska vina, penine in predikati, kot tudi preprosta deželna vina. Pravila se med državami razlikujejo, pri nas imajo vinarji bolj proste roke, v nekaterih vinorodnih okoliših in za nekatere zvrsti pa lahko vinar izbira zgolj med zapovedanimi sortami. Primer takšnega vina je konjičan plus iz Vinske kleti Zlati grič, ki ga sestavljajo rizvanec, beli pinot, laški rizling, renski rizling in sauvignon.
Predikat
Predikatom rečemo tudi vina za meditacijo, narejena pa so iz prezrelega grozdja. Vinogradniki pustijo grozde v vinogradu, kjer se na jagode naseli plemenita plesen, ki se hrani z vodo in glukozo iz jagod. Glede na doseženo koncentracijo sladkorja na dan stiskanja dobimo jagodni ali suhi jagodni izbor. Med predikate spadajo tudi ledena vina, ki nastanejo zaradi nekaj dni izjemno nizkih temperatur, zaradi katerih pomrzne voda v jagodah.
Penina ali šampanjec
Vsak šampanjec je penina, vsaka penina pa ni šampanjec, kar je pogosta napaka pri izražanju. Penina je slovenski izraz za peneče se vino, šampanjec pa je peneče se vino, pridelano izključno v francoski pokrajini Šampanja.
Maceracija
Pri maceraciji gre za namakanje jagodnih kožic in preostalih trdnih delcev (pečk, lahko celo pecljev) v vinu po končanem alkoholnem vrenju, ko alkohol deluje kot topilo za ekstrakcijo barvil, taninov in arom iz jagodnih kožic. Trajanje postopka maceracije je odvisno od želenega značaja vina, pri kompleksnih in strukturiranih rdečih vinih se na primer postopek podaljša na kak teden po koncu vrenja.
Zorenje vina
Zorenje vinu izboljša arome in okus, poznamo pa več načinov zorenja: v posodi iz nerjavnega jekla, lesenem sodu, amfori, betonski posodi ali steklenici. Če zorenje na primer poteka v lesenih sodih (največkrat hrastovih), to vinu doda značilne arome lesa in tanine. Za krajše zorenje so sicer primerna skoraj vsa vina, za daljše pa tista, ki imajo prave značilnosti, kot so nizek pH, visoka vsebnost fenolov (posebej taninov), bogat ekstrakt in podobno.