Živimo v stanju ranjenosti in mnogih strahov pred ljubeznijo. Hrepenimo po ljubezni, pa vendar v sebi nosimo neozaveščene blokade, ki nam ne dovolijo, da bi se ji prepustili.
Jana Pristovšek je ženska, žena, mama in medicinska sestra s 30-letnimi izkušnjami v medicini. Osredotoča se na svetovalno in energijsko delo s posamezniki, ki želijo živeti srečni in v ljubezni. Avtorica knjige 8 moških-zakaj pa ne? vabi na pot k sebi.
Jana, kaj bi rekla o ljubezni do sebe?
“Ljudje že leta in stoletja opisujejo, razčlenjujejo, razlagajo, analizirajo… kaj ljubezen je in kaj ni, katera je prava in katera ne. Obstajajo prepričanja, da je brezpogojna ljubezen nad pogojno ljubeznijo, čeprav nihče niti ne zna povedati, kaj je definicija prve. Vemo le, da se z izjavo o brezpogojni ljubezni dvignemo nad ostale. Osebno mislim, da ljubezen večkrat izrabljamo kot izgovor, da manipuliramo z okolico, da krivdo prevalimo na drugega, da nam ni potrebno sprejemati odgovornosti. Ne vem, če lahko ločujemo med ljubeznimi. Ali imamo lahko radi ljudi, sebe pa ne in obratno? Zgodovina nam postreže z vrsto primerov. Za diktatorje lahko rečemo, da je navzven videti, da so imeli radi sebe, malo pa jim je bilo mar za druge ljudi. Kaj pa Jezus, Mati Terezija, Mahatma Gandhi, Martin Luter King? Ali za njih lahko rečemo, da so imeli radi sebe? Vsekakor lahko trdimo, da so ljudi imeli radi, ampak ali razumemo njihovo ljubezen do sebe? Kdaj torej lahko rečemo, da se imamo radi? Moramo doseči naštete? Ne, ni potrebno. Vsekakor nas pomembno orientirajo k spoznanju: ko se imamo res radi, ljubezen lahko delimo med druge.
Nihče ne more povedati, koliko se ima pravzaprav rad. Iz reakcij, počutja, občutenj v določenih situacijah lahko približno ocenimo. Imeti rad sebe, imeti dobro samopodobo, se spoštovati, si znati odpuščati, si dovoljevati napake omogoča mir v srcu in duši.”
Pri svojem delu se srečuješ z ljudmi – kaj opažaš o načinu življenja?
“Okolje v katerem živimo omogoča, da razvijamo svoje potenciale, imamo ogromno pravic in te pravice dvigujejo našo vrednost. Vse to je postalo samoumevno in se zato ne zavedamo v kakšnem čudovitem okolju živimo in kako nepredstavljivo je življenje samo nekaj sto ali tisoč kilometrov stran. Morda pogrešam zavedanje o tem in občutenje hvaležnosti. Živimo ravnotoliko udobno, da se nam ne da premakniti naprej. Izgovarjamo se, prelagamo, čakamo, da bo nekdo drug nekaj naredil… Neverjetne spremembe se zgodijo, ko posameznik sprejme odločitev. Veste, polnoletnost ne prinaša samo pravic. Prinaša tudi dolžnosti. Predvsem pa odgovornost za svoje življenje.”
Je pomanjkanje ljubezni do sebe tisto, ki nas se bolj vodi v neustavljivo iskanje in hrepenenje po partnerju?
“Ne pomanjkanje ljubezni, ampak strah pred osamljenostjo v nezavednem delu. V pradavnini posameznik ni preživel in to je še vedno v našem nezavednem, zato je potreba po pripadnosti na tretjem mestu po Maslowu. Psihopatske kriminalce ukrotijo v samicah. Ljudje najmočneje odreagiramo na osamljenost in posledično krivdo in spregledanost. Oboje je sporočilo, da nismo dovolj dobri ali ne spadamo v neko skupnost. Ti občutki so orodje s katerimi lahko zmanipulirate posameznike in cele skupnosti.”
Iščemo ljubezen in partnerstvo na prave načine?
“Očitno ne, ker drugače ne bi bilo toliko razvez. Danes je večina žensk finančno neodvisnih in želijo od partnerja več kot samo hrano in streho nad glavo. Zahteve in pričakovanja so večja in s tem ni nič narobe. Ob tem pozabljamo, da je za takšno partnerstvo potrebna odločitev: da bomo same pri sebi spoznale, predelale, nadgradile, ozavestile potrebne vzorce, primanjkljaje, hrepenenja, želje, prepričanja…”
Je internetno iskanje primerno? Zakaj?
“Prav fascinantno je, kako pod vprašajem je internetno spoznavanje. V knjigi 8 moških – zakaj pa ne? pišem, da je virtualno spoznavanje orodje, s katerim spoznamo sebe. Pravo sebe ne boste spoznale v teoriji, ob branju knjig ampak v situacijah. Nikjer niste tako varne kot v anonimi pred ekranom. Ali pa tako v nevarnosti. Če greste na spoznavne internetne strani iskat partnerja oz. moža, hkrati ste pa ranjene, obupane, hrepeneče, ne veste kaj želite in želite samo nekoga, da vas reši, boste samo razočarane in ponovno ranjene. To se je zgodilo tisočem dekletom in ženskam. Ponovno poudarjam: na internetne spoznavne strani ne greste spoznati partnerja ampak greste spoznati sebe, se naučiti kako reči »Ne zanimaš me,« in se ob tem ne počutiti krive, greste ozdraviti svojo dušo in najti izgubljen in pozabljen občutek ženskosti. Za vse to pa je potreben vložiti čas, razmišljanje, ozavestiti svoja prepričanja in misli…”
Komu priporočaš svojo knjigo? Nadgradila si jo tudi z 8 mesečno delavnico – od kod odločitev zanjo, kakšen je njen namen?
“Knjiga je posledica navdušenja prijateljice Katje nad spremembami, ki so se ji zgodile. Želela je, da vse, kar sem individualno predelovala z njo, udejanjim v celoto za večje število žensk. In ravnotako je z delavnico.
Mislim, da želimo živeti v partnerstvu, kjer partnerja drug drugega spoštujeta, ljubita in sta drug drugemu pomembna. Brez problema in čudenja gremo na tečaj tujega jezika, učenja vožnje, igranja kitare, plesa. Skoraj nepredstavljivo pa je, da grem na tečaj, kako naj naravnam, ozavestim, popravim, uredim, spoznam sebe in pri sebi, da bom izbrala in pripravljena na človeka, s katerim imam namen živeti celo svoje življenje. Živeti naslednjih 15, 30 ali 60 let. To je prva in edina takšna delavnica v Sloveniji. Priprave na poroko, zakonske in partnerske svetovalnice pripravljajo in popravljajo že izbrano. Stavba trdno stoji, če so temelji trdni, drugače stavbo neprestano podpirate s podporniki.”
V čem je poudarek delavnice?
“Delavnica je namenjena dekletom in ženskam, ki želijo drugačno razmerje, kot so ga imele do sedaj. Me smo tiste, ki v življenje pritegnemo in se odločimo za določeno osebo. Ljubezen je vse kaj več kot samo ljubim te. Vzorci primarne družine, prepričanja, da so naprimer moški slabi in jih je potrebno nadzorovati, hrepenenje po bližini, strah pred izgubo, želja po otroku, manipulacije, pretekla razočaranja, popoln načrt, kako izgleda družinsko življenje, kaj bi moral partner storiti, kaj izpustiti, kako reagirati in še in še in še so razlogi zaradi katerih se dva človeka znajdeta vsak na svojem planetu in govorita drug mimo drugega. Posledično gresta narazen. Oba ranjena, nerazumljena, prizadeta, v strahu, da se v novem razmerju vse skupaj ne ponovi. Obrambni mehanizmi v nas zahtevajo svoje. V novo razmerje malo gremo in malo ne gremo, ali se človeka oklenemo in skoraj zadušimo, preverjamo, delamo scene, smo tiho, odhajamo, prihajamo, obtožujemo, očitamo, grozimo… ampak problem ni v partnerju, problem je v nas. Me smo tiste, ki se ali pa se ne odločimo, da bomo nekaj storile, poiskale, pozdravile, potolažile, odpustile. Program delavnice je zato intenziven in ciljno usmerjen. Ne bomo kofetkale, pele slavo sebi in udrihale čez moške. Program zajema individualne tretmaje, tedenska srečanja, pisanje poročil, prisotnost na internetnih spoznavnih portalih, skratka precej dela.
Delavnica je namenjena dekletom in ženskam, ki so pripravljene sebi priznati, da se jim je zataknilo, da si zaslužijo in želijo ob sebi človeka, ki ga bodo spoštovale in ljubile in ki bo cenil in ljubil njih, ki so za to pripravljene stopiti iz cone udobja, pomesti z izgovori in sebi reči DA. Želim in zaslužim si.”
Naj zaključim z mislijo: Celo življenje je proces spoznavanja sebe in opuščanja svoje čustvene preteklosti. Bodimo pogumni in izpustimo vse, kar nam ne služi več.
Ob tem je lahko v pomoč tudi Jana s svojimi delom: http://www.studio-heliantha.si/zanimivosti
Sem ženska, ki se zelo rada izraža skozi pisanje, ker se mi zdi terapevtsko. V sebi iščem in brskam za neodkritimi zakladi ter se trudim predelovati vse, kar se mi pojavlja in me skuša oddaljevati od sedanjega trenutka. Zanimajo me predvsem odnosi in ljubezen do sebe, ker se mi zdi, da nam tega danes primanjkuje- zato želim s pisanjem ozaveščati in se dotikati tem, ki sicer v javnosti niso tako znane. To delo me sprošča, napolnjuje in uči