V kolikor ste dovolj ozaveščeni o okužbah s HPV (humanim papiloma virusom), potem veste, kakšne so njihove razsežnosti – povzročajo namreč številna rakava obolenja (rak materničnega vratu, nožnice, zunanjega spolovila, zadnjika, penisa, žrela in ustne votline ter tudi genitalne bradavice ter respiratorno papilomatozo grla), a daleč največja težava so predrakave spremembe, ki jih odkrivamo pri ženskah. Pri moških pa se lahko zaradi okužbe s HPV razvijejo rak penisa, anusa in grla.

Toda kaj pravzaprav je HPV? HPV je skupina virusov – poznamo več kot 200 genotipov, od teh je 12 genotipov karcinogenih za človeka (16, 18, 31, 33, 35, 39, 45, 51, 52, 56, 58, 59), 1 genotip je verjetno karcinogen za človeka (68), 2 genotipa pa sta manj nevarna in povzročata genitalne bradavice (6 in 11).

Tveganje resnih zdravstvenih zapletov

Na žalost se mnogi posamezniki še vedno ne zavedajo tveganja, povezanega s HPV, ki lahko povzroči resne zdravstvene zaplete, vključno s predrakavimi spremembami in kasneje z različnimi vrstami raka. HPV virusi so majhni, evolucijsko stabilni in okužijo samo kožo in sluznico (torej gre za površinsko okužbo). HPV povezane rake žal povezujemo s težkim zdravljenjem in okrnitvijo funkcij organov, pri večini rakov HPV ni edini vzorčni dejavnik (razen pri raku materničnega vratu), s cepljenjem pa lahko preprečimo večino tistih rakov, ki jih povzročajo okužbe s HPV.

Karmen Tašner, dr. med. spec. pediatrije, ki v Zdravstvenem domu Ptuj zdravi otroke od dojenčkovega obdobja do začetka odrasle dob, smo vprašali katera so najpogostejša vprašanja, ki vam jih postavljajo starši in mladostniki, ko se odločajo za cepljenje?  »V skoraj v večini primerov je največja skrb staršev morebitni stranski učinki cepiva. Staršem pojasnimo, da je cepivo varno, hujših stranskih učinkov  zaenkrat nismo beležili, so pa možni pojavi stranskih učinkov, ki so značilni za vsa cepljenja (lokalna reakcija z rdečino, bolečina na mestu vboda, pogoste se tudi slabosti po cepljenju pogosto predvsem zaradi strahu pred iglo).« je odgovorila.

Menite, da se starši zavedajo, kakšno breme (fizično in psihično) pomeni diagnoza rak materničnega vratu, pa tudi že same predrakave spremembe? Vedo, da skrajšan maternični vrat pomeni bolj rizično nosečnost, možnost za prezgodnji porod in drugo?

Menim, da se večina staršev zaveda težkega bremena, ki ga prinaša diagnoza rak in seveda ne želijo, da se njihov otrok kdaj koli v življenju sreča s to diagnozo. Kar nekatere starše odvrne od cepljenja je predvsem strah pred morebitnimi stranskimi učinki cepiva. Če se je kdo v družini že soočil z rakom na materničnem vratu, starši ne oklevajo s cepljenjem. Glede možnostih rizične nosečnosti in prezgodnjega poroda po naših informacijah skrb nekoliko manjša.

Se vam zdi, da se za cepljenje odločajo bolj zaradi tega, da se pri njih ne bi razvil rak ali bolj zaradi težav, ki jih okužba s HPV lahko povzroči na področju nosečnosti in poroda? 

Predvsem jih najbolj skrbi možnost predrakavih in rakavih sprememb.

Kolikšen je odstotek tistih, ki imajo pred cepljenjem veliko pomislekov? Se pustijo prepričati z dejstvi, ki jim jih navedete, ali je večina takšnih, ki niti slišati nočejo o cepljenju?

O točnem odstotku nimam podatka, v praksi pa se z njimi srečujemo skoraj vsakodnevno. Nekateri predvsem želijo dodatne pojasnitve, razpravo o posameznih dilemah ali strahovih, ki se jim porajajo, in se nato vendarle odločijo za cepljenje. Nekateri so povsem prepričani, da je cepljenje škodljivo in ne prinaša koristi oz. so mnenja, da škodi otroku, pri teh cepljenje odložimo, jih pa kljub temu nagovorimo k razmisleku in morebitnemu cepljenju kadarkoli v kasnejših letih.

Z organizacijo dneva brezplačnega cepljenja si Zdravstveni dom Ptuj izjemno prizadeva opolnomočiti posameznike z zagotavljanjem enostavnega dostopa do preventivnih ukrepov in osnovnega znanja. Tako zagotavljajo vsakoletno gibanje precepljenosti okrog 70 %.

Dr. Tašner, se vam zdi, da so starši dečkov dovolj informirani o tem, kaj okužba s HPV pomeni zanje? Kakšne so lahko posledice za njih? Se vam zdi, da se starši dečkov zavedajo, da oni niso »le« prenašalci? 

Glede na dejstvo, da se za cepljenje odloča tudi vse več dečkov, menim, da se starši zavedajo, da tudi moški lahko zbolijo in ne le prenašajo virus. Pri moških se lahko kot posledica okužbe pojavi rak spolovila, ustnega dela žrela ali zadnjika, genitalne bradavice.  Znano je tudi dejstvo, da imunski sistem pri moških virusov HPV ne more tako uspešno odstraniti  kot pri ženskah in po okužbi večinoma ostanejo trajno kužni, pri ženskah je trajna okužba v nekje 10 odstotkih.  S HPV virusom se tekom življenja vsaj enkrat okuži skoraj večina spolno aktivnih ljudi. Večinoma od okužbe do prvih simptomov mine dlje časa, v tem času lahko oseba nevede okužbo prenaša. S cepljenjem tako preprečujemo razvoj bolezni pri obeh spolih in hkrati skrbimo za kolektivno imunost.

Se vam zdi, da starši cepljenje proti HPV povezujejo s spolnostjo samo in so morda ravno iz tega vidika manj naklonjeni cepljenju proti HPV?

Da, veliko staršev cepljenje HPV poveže s spolnostjo, saj se virus prenaša z intimnimi stiki in se jim tako zdi, da otrok še ni zrel za cepljenje. Vendar je tako razmišljanje odveč, saj gre predvsem za to, da otroka dolgoročno zaščitimo, cepljenje pa je najbolj učinkovito pred začetkom spolne aktivnosti, ko še niso bili izpostavljeni okužbi.

Menite, da je možnost brezplačnega cepljenja proti HPV za slovenske otroke in študente privilegij? Zakaj tako menite?

Vsekakor je že sama možnost cepljenja privilegij sodobnega časa, možnost brezplačnega cepljenja pa je samo še razlog več. Cepljenje se v breme obveznega zdravstvenega zavarovanja (OZZ) lahko opravi do 26. leta starosti,  v breme OZZ se lahko cepijo tudi tako imenovane zamudnice (rojene leta 1998 ali kasneje in do sedaj še niso bile cepljene) in zamudniki (rojeni leta 2010 ali kasneje).

Zavedati se je potrebno, da pri prenosu humani papiloma virusov ni nujno, da gre za klasičen spolni odnos s penetracijo v nožnico ali anus. Dovolj je že dotikanje. A tu ne govorimo nujno o dotikanju spolovila na spolovilo, dovolj je že dotik roke in spolovila. Tu se starši največkrat vprašajo, zakaj stroka priporoča cepljenje proti HPV že tako zgodaj? Povsem preprosto – ker se dotikanje spolovil začne že v prvi polovici najstništva ter ker je imunski odziv na cepivo takrat zelo dober.

Hočemo – nočemo, otroci rastejo in slej ko prej bodo postali spolno aktivni. Iz tega razloga vzporedno s cepljenjem priporočamo tudi zlato »ABC pravilo« varne in zdrave spolnosti:

A – »abstinenca« ali odložitev prvega spolnega odnosa na obdobje večje zrelosti, s parterjem, ki ga poznamo in mu zaupamo,

B – »bodi zvest« ali zvestoba dveh partnerjev (osebe, ki imajo v življenju več spolnih partnerjev, imajo večje tveganje za okužbe s HPV in tudi druge spolno prenosljive okužbe),

C – »condom« oziroma kondom, njegova pravilna in dosledna uporaba za zaščito tako pred nezaželeno nosečnostjo kot pred spolno prenosljivimi okužbami (kondom pomembno zmanjša tveganje za okužbo s HPV, vendar je zaradi prisotnosti HPV na drugih mestih kože in sluznic ne prepreči popolnoma).

V Sloveniji je na voljo 9-valentno cepivo proti HPV, ki varuje pred sedmimi najnevarnejšimi genotipi HPV, ki povzročajo okrog 90 % raka materničnega vratu (in tudi druge rake spolovil, zadnjika in ustnega dela žrela) ter pred dvema manj nevarnima genotipoma HPV, ki povzročata do 90 % genitalnih bradavic.

Preventivni ginekološki pregledi v okviru presajalnega programa ZORA ženskam omogočajo pravočasno odkrivanje in zdravljenje že prisotnih sprememb, nas pa pred njimi seveda ne zaščitijo – zdravila proti HPV namreč ni. Za moške žal takih presajalnih programov ni.

A kljub prej omenjenem zelo učinkovitemu presajalnemu programu v Sloveniji za rakom materničnega vratu letno še vedno zboli 100–120 žensk, 40–50 jih umre. Zaradi predrakavih sprememb v Sloveniji vsako leto operirajo okrog 1600 žensk, katerih povprečna starost je 35 let. Za razvoj raka materničnega vratu je potrebna dolgotrajna okužba s HPV – a vedeti je potrebno, da okužba s HPV v večini primerov poteka brez simptomov in znakov, zato večina ljudi ne ve, da so okuženi, vendar pa lahko kljub temu prenesejo okužbo na svojega spolnega partnerja. S HPV se namreč lahko okužimo tudi v primeru, če partner nima nobenih simptomov in znakov okužbe.

Zdravstveni dom Ptuj želi z organizacijo cepilnega dne in ozaveščanjem o okužbah s HPV posameznike opolnomočiti, da prevzamejo nadzor nad svojim zdravjem in preprečijo uničujoče posledice rakavih obolenj, povezanih s HPV.

Cepilni dan bo v Zdravstvenem domu Ptuj potekal 31.5.2023 od 7.30 – 14.00.  Na cepljenje se je zaradi lažje organizacije potrebno naročiti. Naročijo se lahko telefonsko na št. 02 787 15 50, preko elektronske pošte [email protected] ali osebno. Pri otrocih mlajših od 15 let je za izvedbo cepljenja potrebno tudi podpisano soglasje staršev, ki ga starši prejmejo ob prijavi. Posameznike v skupnosti spodbujamo, da izkoristijo to priložnost in se zaščitijo pred tveganji okužbe s HPV.

Tekom cepilnega dne bo predana ekipa zdravstvenih delavcev ZD Ptuj brezplačno izvajala cepljenja proti HPV vsem upravičenim posameznikom, torej tako imenovanim zamudnicam (rojene leta 1998 ali kasneje in do sedaj še niso bile cepljene) in zamudnikom (rojeni leta 2010 ali kasneje in do sedaj še niso bili cepljeni). Predlog je, da bi bilo cepljenje dostopno več generacijam dečkov zamudnikov, a bo potrebno počakati do izida programa cepljenja za leto 2023. O tem, kdaj bo program izšel, še ni informacij.

V kolikor vam 31.5. ne bo uspelo priti na cepilni dan, se lahko dogovorite tudi za drugi datum in sicer preko elektronske pošte [email protected] ali pa pokličete na 02 787 15 50 in se naročite.