Redko imam priložnost srečati osebo, ki zelo močno izraža žensko energijo. V sebi združuje »preprosto« žensko energijo, kot tudi znanstveni in profesionalni vidik – prakso in teorijo v enem. 🙂
Manica Žmauc o sebi pravi, da je »ornk« ženska. 🙂 Jaz bi temu dodala še, da je predvsem strastna ženska, ki po eni strani gleda na svet živahno in iskrivo, obenem pa se močno zaveda realnosti ter tega, da življenje ni pravljica. Pogovor z njo je bil poln vsega, kar ona je, predvsem pa tistega, kar z intervjujem želiva pokazati.
Kdo je Manica?
Sem svetovalka za osebnostno rast in profesionalni razvoj. Svetovalno in terapevtsko delo opravljam že več kot 20 let. Vedno bolj se ukvarjam s sabo in ta proces mi je vedno lepši. 🙂 Včasih je bilo to delo bolj spreminjanje in popravljanje, sedaj je negovanje. Poudarek je na nežnosti tako do sebe, kot do svojih klientov. Včasih sem želela čez noč rešiti svet, a sem spoznala, da to ni potrebno in zato danes delujem bolj blago. 🙂 Še vedno pa sem intenzivna in neposredna. Največje veselje mi predstavlja motiviranje ljudi- predvsem žensk v vseh starostnih obdobjih. Pomagam jim aktivirati potenciale in vizije ter razviti pogled nase. Bistveno je, da začutijo sebe in naredijo nekakšno inventuro v svojem življenju. Na vseh nivojih: v fizičnem, v odnosu do svojih čustev, misli ter duhovnosti. Ves čas združujem znanstveno paradigmo (ker poklicno izhajam iz akademskega okolja) in novodobni pogled nase. Vedno gledam na življenje celostno.
Kaj dejansko pomeni odnos do sebe?
To je res skrivnost. 😉 Odnos do sebe je v različnih življenjskih obdobjih različna stvar. V začetku življenja gre za uvrstitev v družbo in podobnost drugim, na čemer temeljijo naše šolanje, vzgoja, izobraževanje, tudi družina. Ta del je nujen, a ne zadosten. Drugi del je individualizacija- postati svoj. Večina poti je takšnih. S stališča ženske smo tako v začetku bolj ali manj usmerjene v to, kako čimbolj perfektno odigrati vloge, v katerih smo. Ko je večina stvari opravljenih: imamo partnerja, družino, službo, se začne oglašati potreba po »biti svoja«. Takrat odnos do sebe postane vedno bolj pomemben v tem smislu, da nam je bolj kot to, kako nas vidijo drugi ter kako smo ovrednotene kot uspešne, pomembno, kako same sebe doživljamo. To je tisto, kar je čarovnija, ker najdemo nove neodkrite svetove in vse dobi drugačen pomen: odnosi, spolnost, delo, uživanje…
Kaj pomeni biti ženska?
Blagor ženskam, bi rekla Alenka Rebula. Ženska je fenomenalno raznovrstna, ustvarjalna, uničevalna, kreativna energija. Na kratko bi lahko rekla, da je življenjska sila. Biti ženska je zelo lep proces, predvsem pa razkošje, ki je včasih naporno.
Kje se razlikujemo od moških?
Ženski princip je popolnoma drugačen od moškega. To je tista temeljna razlika. Najbolj bi izpostavila kaotičnost (sicer ni običajno, da je na tem poudarek). Moški svet je urejen oz. moški se trudijo, da je preprost. Življenja se lotevajo kot ene naloge za drugo. Ženske smo zelo kaotične in vsak trenutek se nam dogaja veliko stvari. Ta kaotičnost je zelo naporna in se mi zdi, da mnogo žensk tega niti ne zna sprejeti. Smo zelo čustvene in senzitivne in nas lahko »meče« tako menstrualni ciklus kot bioritem itd. Prejemamo veliko informacij in jih hkrati procesiramo. Naša pozornost je razpršena, zato se v tem lahko izgubimo- še posebej, če se trudimo uresničiti sebe skozi ugajanje drugim. Tako se mi zdi pomembno najti individualne tehnike ali orodja za obvladovanje tega kaosa. 🙂
Živimo mnogo vlog: smo punčke, mame, strokovnjakinje itd.- pomembno je nekako najti ravnovesje v vsem tem. Ženske si lahko pomagamo tudi tako, da vsaj občasno uporabimo moško energijo preprostosti, za ustvarjanje reda pri sebi. 🙂 Čeprav nam je kaotičnost popolnoma naravna, lahko vpliva na našo samozavest. Zato je »fajn« delo na sebi, ker tako lahko prevetrimo prepričanja, ki nam ne denejo dobro.
Tukaj je seveda še ženska čustvenost, kdaj izjemno mehka, mila, nežna, kdaj blazno agresivna. Ženske smo v sebi tudi zelo uničevalne. Vendar pa je vse to del nas in zato potrebno sprejemanja. Gneča je v naši osebnosti. 🙂
Čustveni svet pri ženskah je mnogo večji, kot pri moških- kako najti ravnovesje?
Iskanje ravnovesja je velika naloga vsakega izmed nas. Najraje uporabljam primero, da je naš notranji svet kot družina z več različnimi otroki. Čustva so eden od otrok. Zadovoljna in uspešna družina mora upoštevati vse »otroke«, tudi razum, izkušnje itd. Vsi morajo dobiti priložnost, da se izrazijo. Sama sem zelo čustvena ženska in sčasoma sem se naučila, da je pomembno to notranjo družino obvladovati, jo negovati in dati vsakemu svojemu delu priložnost, da spregovori. Čustvena resnica ni zadnja, ampak mora sodelovati z razumom. Občutek je zagotovo pomemben, a ni popolnoma vse. Ko se npr. spremo s partnerjem in imamo občutek, da ni iskren: bolj, kot nam on zatrjuje, da je, bolj se v nas krepi nasproten občutek. Zaradi tega občutka lahko v nas nastane prava vojna. Ta občutek je zelo dragocen v tistem trenutku. Glavni kriterij odločanja in delovanja pa ni samo ta občutek, ampak tisto, kar čutim in premislim, da je dobro zame.
Samorefleksija je pri vsem tem zelo pomembna. Vendar pa vse to potrebuje čas, energijo in navado in nikakor ni lahko. Potrebna je odločitev, da se posvetimo sebi.
Vzeti si čas zase ob skrbi za družino, je včasih dokaj težko. Je to samo »žensko?
Tu se ne morem osredotočati na to, da je v tem razlika med moškimi in ženskami. Danes sta čas zase in samorefleksija zelo pomembna in potrebna za oba spola. Včasih se mi zdi, da moški to še bolj potrebujejo. V času, ko so za celo leto odhajali na služenje vojaškega roka, so si to lahko privoščili. Morali so prepoznati svojo individualnost znotraj moške skupine- prebudili so svojo ustvarjalnost itd. Danes nimajo priložnosti odmika iz vsakdanjega življenja.
Razlika bi bila lahko v tem, da moški hitreje »predelujejo« in iščejo enostavne, pragmatične rešitve, medtem, ko ženske potrebujemo mnogo več časa, da v sebi naredimo red in začutimo, kaj je tisto pravo.
Kako pa v tem našem kaotičnem svetu začeti razvijati pozitivne in zadovoljujoče odnose?
Odgovor je enostaven: kakršen odnos imamo do sebe, takšni so vsi drugi odnosi. Odnosi so pokazatelj našega notranjega sveta. Odnosa do sebe se ne učimo teoretično, ampak prav skozi odnose z našimi bližnjimi.
Vodite program za ženske Zadovoljna, samozavestna, radostna, kjer učite prav tega?
Temu se posvečam zadnja 3 leta. Gre za 10 srečanj, kjer se ženske srečujemo v malih skupinah in pod vodstvom delamo inventuro svojega življenja na vseh področjih. Premislimo odnos do svojega telesa (prehranjevanja, čutenja telesa, spolnosti), našega čustvenega sveta, naših miselnih navad in prepričanj. Kljub temu, da ima program rdečo nit, je proces popolnoma individualiziran. Vseeno pa je skupinski faktor neprecenljiv- skupinska dinamika je pomembna zaradi podeljevanja in povezanosti. Ko glasno spregovorimo o svojih občutkih, sramu, dvomih ipd., s tem marsikaj pozdravimo, osvobodimo, presežemo. To ta skupina nudi. Veliko se smejimo, izražamo vsa druga čustva in vso našo dramatičnost. Vsako srečanje traja 3h. Proces dela s sabo je zelo intenziven. Na koncu smo vedno iskreno hvaležne za vse, kar smo doživele. Je odlična priložnost za ženske, ki čutijo, da želijo narediti pomemben korak najprej. 🙂
Kaj je pri vsem delu na sebi potrebno poudariti?
Tisto, kar se mi zdi pomembno je, da pri vsem analiziranju in garaškem delu na sebi, ne pozabimo živeti in uživati. Moramo se tudi distancirati in odpočiti. Negovanje odnosa do sebe v kriznih trenutkih je bistveno- da si prisluhnemo in se znamo ustaviti, predvsem pa, da znamo zaupati nečemu, kar nam je v pomoč. Sama vedno bolj zaupam sebi in življenju. Neizmerno me navdihuje prav to zaupanje. Rečem si, da sem sicer sredi nečesa napornega, pomembnega, a sem dobro in je vse prav tudi sedaj, tukaj. Vsak dan je nova priložnost.
Pomemben del naše celostne podobe je tudi telo, ne?
Dejansko se niti ne zavedamo koliko modrosti se skriva v našem ženskem telesu. Npr. moški zelo obožujejo naše prsi- kaj pa ženske? Za nas niso nič posebnega, ker nas tega niso naučili. A ni škoda, da ne znamo uživati v vsem, kar je skrito v njih?
Vsak posamezen del telesa je zelo pomemben in lahko v njem najdemo mnogo modrosti in moči. Žensko telo nosi v sebi morje užitkov in modrosti, ustvarjalnosti. Še najmanj pomemben je naš izgled, čeprav se toliko ukvarjamo z njim.
Na podlagi vsega tega sem razvila tudi svoj program Bodyreading, ki združuje spoznavanje svojega telesa in branje drugih ljudi. Pomaga nam raziskati svojo telesno sporočilnost in razumeti druge.
Kaj je vaša “pika na i”?
IMEJMO SE RADE. PIKA. 🙂 🙂
Kaj več o programu in o Manici, pa si lahko, drage bralke in bralci, preberete na njenem blogu.
Sem ženska, ki se zelo rada izraža skozi pisanje, ker se mi zdi terapevtsko. V sebi iščem in brskam za neodkritimi zakladi ter se trudim predelovati vse, kar se mi pojavlja in me skuša oddaljevati od sedanjega trenutka. Zanimajo me predvsem odnosi in ljubezen do sebe, ker se mi zdi, da nam tega danes primanjkuje- zato želim s pisanjem ozaveščati in se dotikati tem, ki sicer v javnosti niso tako znane. To delo me sprošča, napolnjuje in uči