Novomeški kantavtor, ki je širšo množico očaral z izvirnimi in še kako resničnimi besedili, simpatično osebnostjo in izvrstnimi live koncerti, pripravlja izid druge plošče! Ja, druge – več o njegovem ustvarjanju, drugi plošči in še čem pa preberite v spodnjih vrsticah.
- Izid druge plošče? Ufff, kdaj pa je izšla prva?
Prva plošča je izšla julija 2014 – Sedem zgodb iz nenada in sparjen pir! – tale pa je v zaključnih fazah; prvi singel z naslovom Na dekici boste lahko slišali že avgusta. Mogoče lahko povem še to, da bo spot za skladbo posnet deloma v Afriki in deloma v Sloveniji…
Obljubim lahko obilo lepih prizorov.
- Nam lahko zaupaš kaj več o glasbi iz druge plošče oziroma po čem se bo razlikovala od prejšnje? Kaj lahko pričakujemo?
Razliko se gotovo opazi v besedilih, aranžmajih in komadih nasploh – so malce bolj dosledni s tem, kar predstavljam zdaj (težko rečem bolj odrasli J).
Tisto, kar je na prejšnji plošči, je precej star material, ampak kljub temu ni nič manj simpatičen; meni so vse skladbe še vedno všeč – nova plošča pa bo mogoče malo bolj zrela…
Predvsem pa se bo nova plošča od starejše razlikovala po tem, da bo nekoliko bolj udarno sproducerana – mal bol na »šus«. Nekaj komadov ostaja v stilu iz prejšnje plošče, nekateri so bolj eksperimentalne narave – mislim, da bodo marsikoga presenetili – malo sem se poigral tudi z elektroniko (česar si do zdaj nisem upal!)…
- Konerti so verjetno precej obiskani; tam najbrž spoznaš veliko novih ljudi… Včasih pa tudi kakšno simpatijo, kajne?
Seveda, ja… Del mene je zmeraj na voljo 😉
- Od tvoje glasbe pa do glasbenikov, ki ti navdušujejo – zaupaj mi torej, kdo so glasbeniki, ki jih obožuješ?
Blink 182, The Offspring in Ed Sheeran so tisti ključni. Poleg tega sem, seveda, poslušal še ogromno drugih bendov, ampak res nebi našteval vseh, ker jih je preprosto preveč; gre za to, da od vsakega glasbenika »vzameš« kakšno malenkost in na podlagi tega izoblikuješ svoj izraz.
(V ozadju njegove dnevne sobe med intervjujem odmevajo zvoki Eltona Johna).
- Pa se vrniva k bistvu – k tvojim koncertom! Nastopi velikokrat trajajo dolgo v noč… Verjetno zna biti precej naporno.
Zelo. Je zelo naporno in ob enem zelo lepo. Pravijo, da moraš najti stvar, ki te veseli in nato pustiti, da te ta stvar ubije. In glasbeni vikendi so zares ubijalski: so nekaj, za kar ustvarjam in živim.
Sicer pa sem »po tanovem« tudi redno zaposlen kot delovni terapevt, ker se z glasbo v Sloveniji težko preživi.
- Se torej čez 10 let še vedno vidiš v glasbi?
Ja. Spet sem dobil nazaj tisti pravi zagon – zgodilo se mi je kar nekaj lepih stvari. Dlje kot vztrajaš, več ovir bo na poti in tako lahko motivacija počasi pada. To se mi je kar nekajkrat zgodilo – nikoli sicer nisem obupal, sem pa vse skupaj postavil na stranski tir, ker nekako nisem dobil željenega odziva, potrditve. Sedaj pa si življenja brez glasbe spet ne morem predstavljati; ne vem, kdo bi bil brez glasbe – preprosto ne želim biti človek brez glasbe.