Ob današnjem evropskem dnevu melanoma je včeraj v Kopru potekala okrogla miza Za šport brez kožnega raka, na kateri so strokovnjaki, športniki in predstavniki različnih organizacij opozorili na nevarnosti prekomerne izpostavljenosti soncu, predvsem v otroštvu in mladosti.
Dogodek, ki so ga soorganizirali Nacionalno društvo bolnikov z melanomom, Fakulteta za vede o zdravju Univerze na Primorskem ter Univerzitetna knjižnica Univerze na Primorskem, je odprl pomembno vprašanje: kako šport in gibanje ohraniti zdrava tudi z vidika zaščite kože.
O tem so spregovorili prof. dr. Štefko Miklavič, prof. dr. Nejc Šarabon in Igor Gluvić, predsednik Nacionalnega društva bolnikov z melanomom. O pomenu preventive in vplivu sonca na kožo sta spregovorila Katarina Šmuc Berger, dr. med., specialistka dermatovenerologije ter prof. dr. Jernej Pikalo.
Na okrogli mizi so sodelovali tudi različni strokovnjaki, športniki in predstavniki športnih organizacij, med njimi doc. dr. Barbara Perić z Onkološkega inštituta Ljubljana, olimpijka Marina Tomič Jurgele, Boštjan Božič iz Olimpijskega komiteja Slovenije, Rok Perko, Jakob Teržan, Aleksandar Samardžija, Marko Bolha in mag. Janez Sirše. Dogodka so se udeležili tudi Marjeta in Mirko Pogačar, starša Tadeja Pogačarja, ter dermatovenerologinja Laura Đorđević Betteto, dr. med.
Prav Laura Đorđević Betteto je delila svojo osebno izkušnjo iz mladosti, ko je kot alpska smučarka dolge dneve preživljala na snegu in soncu brez ustrezne zaščite: »Spomnim se smučarskega kampa v Franciji, kjer sem se vrnila domov z opeklinami po obrazu in ustnicah. Takrat se nismo zavedali, kako nevarna je lahko izpostavljenost soncu. Danes kot dermatologinja z grozo gledam nazaj, kako nezaščiteni smo bili športniki,« je povedala. »Še danes se dobro spominjam trenerja, ki si je vsako jutro obraz, ušesa in lasišče premazal z debelo plastjo bele zaščitne kreme, medtem ko smo se mu pogosto smejali.«
»Danes vem, zakaj je to počel. Takrat se nam je zdelo pretirano, danes pa vemo, da je bila to odgovorna zaščita. Izpostavljenost soncu v mladosti je eden ključnih dejavnikov tveganja za razvoj melanoma kasneje v življenju,« je poudarila.
Opozorila je tudi, da številne športne prireditve še vedno potekajo v času najmočnejšega sonca, pogosto brez sence ali dostopnih zaščitnih krem. Športniki so tako lahko več ur izpostavljeni neposrednim sončnim žarkom, ne da bi bila zaščita pred UV sevanjem sistemsko urejena.
»Veliko športnih dogodkov se začne po 10. uri dopoldne in traja več ur. Pogosto ni zagotovljene niti osnovne zaščite, kot sta senca ali dostop do zaščitnih krem. Tukaj imamo kot družba še ogromno prostora za izboljšave,« je opozorila.
Na okrogli mizi so organizatorji predstavili tudi pobudo za oblikovanje nacionalnega programa UV zaščite v slovenskem športu, ki je nastala kot odgovor na vse večjo pojavnost melanoma in pomanjkanje sistemskih rešitev na področju zaščite športnikov pred UV sevanjem. Pobudo so podprli številni strokovnjaki s področja dermatologije, onkologije, športa, preventive in izobraževanja, ki opozarjajo, da je zavedanje o nevarnostih UV sevanja med trenerji in športnimi klubi še vedno sistemsko nezadostno.
Sodelujoči so poudarili, da predvsem otroci in mladostniki pogosto trenirajo ravno med 10. in 16. uro, ko je UV sevanje najmočnejše, sončne opekline v otroštvu pa pomembno povečujejo tveganje za razvoj melanoma v odrasli dobi. Okrogla miza je hkrati pokazala veliko pripravljenost vseh vpletenih akterjev za skupno delovanje. Športne zveze, dermatološka in onkološka strokovna društva ter tudi društva in organizacije bolnikov so si enotni, da je zdaj ključno oblikovati sistemski okvir, ki bo to pripravljenost pretvoril v konkretne ukrepe.
Predlagani ukrepi vključujejo pripravo nacionalnih smernic za UV zaščito v športu, obvezno vključitev vsebin o UV zaščiti v licenciranje trenerjev, prilagoditev terminov treningov otrok in mladostnikov, zagotavljanje sence, pitne vode in informacij o zaščiti na športnih prireditvah ter preventivne dermatološke preglede za športnike z visoko izpostavljenostjo soncu. Prav tako predlagajo vključitev vsebin o UV sevanju v šolske učne načrte ter skupno komunikacijsko kampanjo z ambasadorji slovenskega športa. Ob tem pozivajo k vzpostavitvi medresorske delovne skupine, ki bi v šestih mesecih pripravila načrt implementacije.
Pomemben del pobude je tudi povezovanje z industrijo, predvsem s proizvajalci in distributerji zaščitnih kozmetičnih izdelkov, UV zaščitnih oblačil, senčil in merilcev UV sevanja, ki bi lahko pomembno prispevali k širši dostopnosti zaščitnih ukrepov.
Kot poudarjajo podpisniki pobude, zaščita pred kožnim rakom v športu ni zgolj projekt, temveč dolgoročna kulturna sprememba. Cilj je ustvariti okolje, v katerem zaščita pred soncem ne bo izjema ali odgovornost posameznika, ampak samoumeven del vsakega treninga, športne prireditve in športnega sistema.
Melanom velja za eno najbolj agresivnih oblik kožnega raka, strokovnjaki pa opozarjajo, da ga je mogoče v veliki meri preprečiti z odgovornim vedenjem na soncu, uporabo zaščitnih krem, zaščitnih oblačil, pokrival ter izogibanjem soncu v času najmočnejšega UV sevanja.
Sporočilo današnje okrogle mize je bilo jasno: šport je zdrav le, če ob tem zaščitimo tudi svojo kožo. Navade, ki jih oblikujemo v otroštvu in mladosti, lahko pomembno vplivajo na naše zdravje tudi desetletja pozneje.