Kaljena lanena semena vsebujejo večji delež mineralov, na primer 2x več cinka in v povprečju 10x več tudi  vitaminov kot so C vitamin, B vitamini, folne kisline ,  14% več lignanov in 30 % več omega 3 ALA ( vir: raziskave: laboratoriji in univerze Kanada) malenkost več proteinov in manj vlaknin.

Laneno olje hitro oksidira, tako da ga moramo hraniti v hladilniku, kar priporočam tudi za mleta semena, da ne postanejo prehitro žarka.

Moderne tehnologije kaljenja in sušenja ter shranjevanja omogočajo daljši rok trajanja mletih semen.

V kolikor jih kalimo sami moramo paziti na plesni in prisotnost neželjenih bakterij, ki se lahko pojavijo. Kaljenje lanenih semen je od vseh semen najbolj zahtevno, zaradi nastanka gelu podobne snovi preden se začne kalitev semen.

Prednost kaljenih semen je v tem, da je biorazpoložljivost hranil večja, ker s kaljenjem nevtraliziramo anti hranila kot so fitinska kislina in ostali zaviralci encimov kot so lektini, ter tako pospešimo absorpcijo mineralov in vitaminov, esencialnih aminokislin in ogljikovih hidratov, ki jih človeško telo potrebuje.

Fitinska kislina veže nase kalcij, magnezij, železo, cink, kar otežkoča absorpcijo hranil. Je pa tudi škodljiva za črevesje, ker poškoduje steno črevesja in pripomore k prepustnosti črevesja podobno kot lektini in  gluten. S kaljenjem fitično kislino uspešno nevtraliziramo, kaljenje naredi semena lažje prebavljiva in manj škodljiva za prebavila. ( še posebno prebavila, ki so že poškodovana, prepustna ali pri avtoimunskih reakcijah telesa)

Kaljenje prav tako nevtralizira lektine zaviralce encimov, ki ne samo zavirajo delovanje encimov v samem semenu ampak lahko vplivajo na delovanje naših lastnih encimov v telesu pomembnih za celo vrsto biokemičnih reakcij našega telesa, ter vsrkavanje hranil.

Lektini so družina različnih proteinov, ki se vežejo na ogljikove hidrate, ki jih najdemo v rastlinski in živalski hrani, največ jih je v žitih, semenih, stročnicah in razhudnikih. Njihova naloga je da zlepijo skupaj celice in molekule, ter vplivajo tudi na imunski sistem. Večinoma se zalepijo za stene našega črevesja, povzročajo pomanjkanje hranil, motijo prebavo, motijo regeneracijo črevesne sluznice, ki prekriva črevesne resice . Lektini sprožajo navzkrižno reaktivnost proteinov, ki jih naše telo prepozna kot lastno tkivo in prične proizvajati protitelesa, kar lahko vodi v avtoimunske reakcije telesa.

Tudi različne krvne skupine različno reagirajo na lektine, zato je smiselno to upoštevati.