Nadaljevanje prvega prispevka o domačih jedeh, ki lahko popestrijo jesenske in zimske dni. V komentar nam zaupajte svoje najljubše tradicionalne jedi!

Buče so odlično nizkokalorična alternativa za krompir in prava zakladnica betakarotenov. Če jo narežemo na kolutke in na peki papirju pečemo cca. 40 minut na 200 °C, dobimo res okusno prilogo. Lahko solimo ali ne. Po okusu spominja na kostanj. Jaz jo običajno spečem več, saj je hladna in naslednji dan še bolj okusna, kot dodatek h malici za s seboj. Odlična je tudi juha iz hokaido buče.

Čebulo in česen vključimo v čim več jedi in s tem poskrbimo za dober okus jedi in najpomembneje- svojo imunsko odpornost.

Stročnice– fižol, čičerika in leča različnih barv so super in okusna zamenjava ta klasične priloge, kot so krompir in riž. Zaradi obilice vlaknin poskrbijo za dolgo sitost. Če nimate idej za pripravo, jih je nekaj tu fižolovka, matevž, fižol v solati s čebulo, pečen fižol, fižolov namaz … S stročnicami lahko tudi nadomestite del moke pri pripravi slaščic in kruha. Če se bojite, da vas bo po stročnicah napenjalo, jih pričnite uvajati postopoma, npr. dodajte jih na solato ali »skrijte« v pire krompir.

Krompirja pojemo Slovenci veliko, zato se dobro da izkoristimo čim več njegovih prednosti.  Če ga skuhamo z olupkom, tako zaužijemo hranila iz lupine, kjer so najbolj skoncentrirana. In nič ni narobe, če jemo postan krompir. Škrob v ohlajenem krompirju s procesom retrogradacije zakleji, s čimer postane manj dostopen našim prebavnim encimom, deluje kot vlaknina in posledično je manj kaloričen. Hladen krompir ima zaradi nižje vsebnosti izkoristljivih ogljikovih hidratov nižji glikemični indeks, kar je dobrodošla informacija za diabetike. Enako velja npr. za ohlajeno polento, riž, testenine, žgance, stročnice, star kruh.  Obrok s krompirjem obogatimo z zelenjavo (npr. zelje, brokoli, ohrovt…) in nekaj kakovostne maščobe. Tako vlaknine iz zelenjave, kot maščoba upočasnjujejo prebavo in s tem sproščanje glukoze v krvni obrok.

Dobra priloga so tudi na primer ajdovi žganci, manj kaloričen pa je na primer matevž. Ali pa ječmen, ajdova in prosena kaša z zelenjavo.

Od sladkih tradicionalnih jedi so zelo okusne kašeprosena, ajdova s suhim sadjem ali kompotom. Če jih skuhamo v vodi in obogatimo z domačim kefirjem, mlekom, skuto ali suhim sadjem in oreščki so hranilen in lahko prebavljiv obrok. Za otroke morda prvič dodamo žličko domačega medu, če so bolj sladkosnedi. Res okusna je prosena kaša, katero skuhate na vodi, na koncu pa zalijete z mlekom, ki je pohladi, in vmešate pretlačeno banano. Za malo drugačno sladico ponudite pečena jabolka s cimetom in malo skute.

Od živalskih izdelkov (meso, jajca, mleko in izdelki) izbirajte domača- od lokalnega kmeta in ne predelane, kar pomeni da se izogibajmo raznih salam in hrenovk. Vsak zdrav posameznik lahko na dnevni bazi poje do dve jajci, v kar pa je potrebno vključiti tudi izdelke, ki jih vsebujejo (npr. pecivo, jajčne testenine…). Če jih pojemo s tekočim rumenjakom in skupaj z zelenjavo in npr. fižolom je to res dober obrok.

Najboljša malica jeseni so jabolka in hruške, drugič kak korenček in orehi. Iz viškov sadja lahko brez dodanega sladkorja pripravimo domačo marmelado, ki jo namažemo na polnozrnate palačinke, ki jih postrežemo za kosilo po zelenjavni juhi.

Ob tem pa ne pozabimo na zadostno gibanje zunaj na svežem zraku v družbi prijateljev ali družine.

Za konec še dva okusna recepta za takrat, ko boste potrebovali kako idejo.

ČRNA REDKEV S FIŽOLOM (za 1 osebo)

– 2 črni redkvi (ali 1, odvisno od velikosti)

– skodelica rjavega fižola

– česen in čebula po okusu

– nerafinirano bučno olje, poper

Črno redkev dobro umijemo in naribamo na enakem nastavku kot jabolka za štrudelj. Dodamo preostale sestavine in žlico z bučnega olja.

PEČENA BUČA (priloga)

-hokaido/buškatna/maslena buča

-maslo, nerafinirana sol

Bučo dobro operemo, narežemo na kolutke in damo na peki papir ali z maslom premazan pekač. Pečemo na 180 °C 20 min. Pekač vzamemo iz pečice, posolimo in premažemo z maslom in pečemo še 10 minut. Če dodamo še malo gorgonzole ali drugega sira je to lahko odlična samostojna jed.

 

Je uspešno zaključila magistrski program Prehrane na Biotehniški fakulteti v Ljubljani. Način prehranjevanja kot preventiva proti sladkorni bolezni ji predstavlja velik izziv, pri tem ji pomaga lastna izkušnja izgube teže. Ukvarja se s prehranskim coachingom. Ljudem svetuje pri dolgoročni izgubi teže in spremembi prehranjevalnih navad. V osebno prilagojenih načrtih prehrane poudarja domačo, sezonsko in predvsem preprosto hrano. Je velika ljubiteljica narave in teka. V domačem nasadu ameriških borovnic rada preživi svoj prosti čas in si zbistri misli.