Danes se nam zdi povsem običajno, da v petek končamo z delom in imamo pred seboj soboto in nedeljo. Načrtujemo izlete, druženja ob kavi, potovanja ali se preprosto odločimo, da ne bomo počeli ničesar. Pred sto leti dva prosta dneva zapored še zdaleč nista bila samoumevna.
Ko je Ford, ameriški proizvajalec avtomobilov, v 20. letih prejšnjega stoletja za delavce v svojih tovarnah uvedel petdnevni delovni teden, je bil med prvimi velikimi ameriškimi podjetji, ki so se odločila za ta korak. Njegov namen ni bil le zagotoviti ljudem počitka. Pri Fordu so verjeli, da bodo spočiti delavci bolje delali, hkrati pa tudi, da ljudje potrebujejo čas za življenje zunaj tovarne. Več prostega časa je seveda pomenilo tudi več časa za potrošnjo, vključno z nakupom avtomobilov, ki jih je proizvajal Ford.
Britanski Guardian je pred dnevi temu posvetil obsežen članek in zastavil preprosto vprašanje: kaj se je zgodilo z vikendom, odkar nam za delo ni več treba biti na delovnem mestu?
Hibridno delo nam je prineslo veliko več svobode, vendar je meja med delom in prostim časom zaradi njega postala precej manj jasna. Vzemimo za primer nedeljo. Odpreš prenosni računalnik samo zato, da preveriš, kaj te čaka naslednji dan, odgovoriš na eno elektronsko sporočilo, ker ti bo vzelo le dve minuti, ali na hitro pogledaš skupinski klepet s sodelavci. Ni treba dlakocepiti: to res ni pravi delovni dan, vendar, roko na srce, tudi popoln odklop od dela ni.
Prav v času, ko lahko delamo in se udeležujemo sestankov od koderkoli, smo znova začeli spoznavati, koliko nam pomenijo kraji, kjer se ljudje zares srečujejo.
Tu pa v zgodbo vstopi neki drug Weekend.

Weekend16
Se spomnite časov, ko je bil tema okroglih miz internet?
Prvi Weekend Media Festival je v Rovinju potekal leta 2008. V nekdanji Tobačni tovarni se je zbralo več kot 1.300 ljudi iz devetih držav, sodelovalo pa je 58 govorcev na 22 predavanjih in okroglih mizah.
Ko danes pogledamo, o čem so razpravljali takrat, je precej jasno, kako zelo se je svet v 19 letih spremenil. Na programu so bili javna in kabelska televizija, avtorske pravice, internet, spletni radio in novi mediji, veliko pozornosti pa je pritegnil Blake Chandlee, takrat eden vodilnih predstavnikov Facebooka v Evropi.
Internet kot samostojna tema konference danes zveni skoraj nenavadno. Ne zato, ker nam ne bi bil več pomemben, temveč zato, ker je postal vseprisoten.
Leto pred prvim Weekendom je bil predstavljen prvi iPhone. Instagrama in TikToka še ni bilo. Pretočne vsebine niso bile nekaj, kar bi zvečer samodejno vključili, podkasti niso bili del vsakdana, umetna inteligenca pa zagotovo ni bila tema pogovora ob kavi, med katerim bi kdo vprašal: »Ali ti pri delu uporabljaš ChatGPT?«
Ko želiš razumeti, kako dolgo obdobje je pravzaprav 19 let, včasih ne potrebuješ obsežne analize. Dovolj je že pogled na program konference iz leta 2008.

Panel Weekend.18
Spreminjal se je svet, z njim pa tudi Weekend
Medtem se niso spremenili le mediji. Danes je težko katerokoli temo pospraviti v samo en predal. Umetna inteligenca je tehnologija, toda takoj ko začnemo govoriti o tem, kako spreminja delovna mesta, šolstvo, medicino ali medije, to ni več zgolj tehnološka tema. Avtomobilska industrija ni več le zgodba o motorjih in pločevini, temveč tudi o programski opremi, baterijah, energiji in naložbah.
Zato se je spremenil tudi Weekend
Kar se je začelo kot festival medijev in komunikacij, danes pod isto streho združuje programe Tech.Weekend, Finance.Weekend, Investment.Weekend, Energy.Weekend, Health.Weekend, HR.Weekend, Education.Weekend in Weekend.
Spremembe se morda najbolje odražajo prav v ljudeh. Leta 2008 se je veliko govorilo o tem, kaj bo Facebook prinesel medijem. Na letošnji Weekend.19 prihaja Igor Čanadi iz tehnične ekipe podjetja OpenAI, zaradi katerega danes poskušamo razumeti, kako bo umetna inteligenca vplivala na skoraj vse. Med gosti so tudi Mate Rimac, Ulrik Haagerup in Jack Kreindler. Avtomobili, novinarstvo, zdravstvo in tehnologija se danes veliko pogosteje znajdejo v istem pogovoru.

Večerna atmosfera
In prav tu se morda najbolje prepleteta zgodbi o vikendu in Weekendu
V sto letih se je spremenil način, kako delamo in preživljamo prosti čas. V 19 letih so se spremenile teme, o katerih se pogovarjamo, in poklici, ki jih opravljamo. Danes lahko delamo od doma, si ogledamo okroglo mizo prek spleta, nekoga spoznamo prek omrežja LinkedIn in se sestanemo z ljudmi na drugem koncu sveta.
Še vedno pa nismo našli zares dobrega digitalnega nadomestila za pogovor, ki se spontano razvije po okrogli mizi, poznanstvo, ki se začne ob kavi, ali zamisel, ki se porodi zato, ker so se pravi ljudje znašli na istem mestu.
Morda prav zato po sto letih vikenda in 19 letih Weekenda čas, preživet z drugimi ljudmi, še vedno sodi med stvari, ki jih najtežje preselimo na zaslon.
Več informacij o programu, govorcih in vstopnicah je na voljo na uradni spletni strani Weekenda.19 ter na družbenih omrežjih: Instagramu, Facebooku in LinkedInu.
