Zdravljenje keratokunusa z metodo križnega povezovanja kolagenih vlaken roženice (Corneal Crosslinking)

Roženični keratokonus je degenerativno nevnetno obolenje, ki se najpogosteje pojavi v starosti od 20. do 40. leta. V populaciji se pojavi pri enem na 2000 ljudi, v Evropi ocenjujejo,da zboli za to boleznijo okrog 45000 pacientov na leto. Vzrok za nastanek bolezni še ni povsem poznan, domneva se, da gre za genetsko pogojeno obolenje. Opazili so, da se pogosteje pojavi pri ljudeh, ki so se pogosto (več let) drgnili po očeh zaradi alergijskih bolezni.

Znaki bolezni

Pri tej bolezni očesna roženica (prozoren sprednji del očesa skozi katerega gledamo) postaja vedno tanjša in se zaradi tega nepravilno izboči. Izbočenje roženice ima za posledico slabšanje vida, včasih se pojavi dvojni vid pri gledanju z enim očesom, nekateri opisujejo bleščanje in občutljivost na svetlobo.

Potek bolezni

Začetna oblika, ki jo imenujemo form furst keratokonus, je pogostejša in praviloma ne napreduje. To obliko keratokonusa največkrat odkrijemo naključno in pacientom ne povzroča težav. Pacientom pomagamo s predpisom očal ali kontaktnih leč. Smiselno je pacienta kontrolirati, v večini primerov ni potrebno zdravljenje.

Pri napredovali obliki keratokonusa pacientom z očali težko izboljšamo vid, običajno je potreben predpis poltrdih kontaktnih leč, ki vzdržujejo pravilno obliko roženice. V kolikor kontaktne leče dobro prenašajo, je mogoče, da z njimi zelo dobro vidijo.

Problem je, da mnogi dolgotrajno nošenje kontaktnih leč težko prenašajo. Pri napredovali obliki pride do stanjšanja roženice in izbočenja, ki povzroči v roženici motnjave zaradi katerih se vid izrazito poslabša. V končni fazi je pri napredovali obliki obolenja potrebna transplantacija roženice.

Postavitev diagnoze

Diagnozo keratokonus postavimo s preiskovalnimi metodami kot sta topografija in pahimetrija roženice, kjer računalniško posnamemo površino roženice. S preiskavami lahko ugotovimo stadij in napredovanje bolezni. Priporočljivo je, da te preiskave ponavljamo in tako sledimo poteku bolezni. Za natančno narejeno preiskavo je pomembno, da pacient pred tem vsaj 1 do 2 tedna ne nosi poltrdih kontaktnih leč. Poltrde kontaktne leče namreč pritiskajo na površino roženice in jo spremenijo ter stanjšajo do te mere, da je rezultat preiskave neuporaben.

Kaj je UV Cross linking?

“UV cross-linking” bi lahko prevedli kot navzkrižno povezovanje pod vplivom ultravijoličnih žarkov. Princip delovanja je, da z uporabo ultravijolične A svetlobe in posebne raztopine vitamina B2 (riboflavina) sprožimo kemijsko reakcijo pri kateri se tvorijo nove prečne povezave med vlakni kolagena v roženici.

Posledica tega je, da roženica postane bolj toga in biomehanično stabilna, kar prepreči razvoj nepravilnega izbočenja ali ustavi napredovanje le tega.

Kaj je namen in cilj zdravljenja?

Z UV crosslinking metodo lahko zelo upočasnimo, v nekaterih primeri tudi preprečimo napredovanje bolezni. Cilj zdravljenja pri zgodnjih oblikah bolezni je, da poskušamo ohraniti vidno ostrino, s katero je pacient s keratokonusom še zadovoljen. Pri nekaterih pacientih z zgodnjo obliko bolezni lahko po zdravljenju pride tudi do izboljšanja vida. Pri napredovalem keratokonusu s tem zdravljenjem poskušamo upočasniti napredovanje bolezni in tako čim bolj odložiti operacijo presaditve roženice keratoplastiko. Kakšen bo vid po operaciji, je odvisno redvsem od stopnje prizadetosti roženice. Ostane lahko nespremenjen, lahko se nekoliko izboljša, pri napredovalem keraatokonusu se lahko tudi poslabša. Pomembno je vedeti, da se prvi rezultati zdravljenja pokažejo šele po 8 tednih, dokončna ocena uspešnosti zdravljenja pa je možna šele po 1 letu.

Ali je Cross linking nova metoda zdravljenja v medicini?

Ne. Že leta se princip crosslinkinga uporablja na področjih otorinolaringologije, ortopedije in srčne kirurgije. Za zdravljenje roženičnega keratokonusa se metoda uporablja zadnjih 7 let. Prve klinične študije so se pričele pred 14 leti. Dosedanje raziskave potrjujejo, da je ob pravilnih indikacijah metoda varna in lahko ustavi ali pomembno upočasni napredovanje keratokonusa.

Kako poteka operacija?

Operacija poteka ambulantno v lokalni anesteziji s kapljicami in traja približno 45 minut. Pri operaciji s površine roženice odstranimo tanek zaščitni sloj epitelnih celic. Tkivo roženice zatem prepojimo s posebno raztopino vitamina B2 (riboflavina) ter obsevamo z ultravijolično svetlobo točno določene valovne dolžine (UV A žarki). Na koncu operacije v oko vstavimo terapevtsko kontaktno lečo, ki površino roženice varuje prve dni po posegu. Po operaciji se lahko pojavijo bolečine zaradi procesa celjenja površine roženice, ki lahko trajajo 2 do 3 dni.

Možni zapleti po operaciji

Takoj po operaciji se lahko pojavi prehodna rdečina očesa zaradi celjenja epitelne površine roženice, ki lahko traja nekaj dni. Vid po operaciji je lahko nekaj časa meglen, možno je tudi bleščanje, še posebno v prvih mesecih po operaciji. V določenih primerih se lahko pojavijo prehodne motnjave v roženici. Pozni zapleti po operaciji do sedaj še niso opisani, možen pa je pojav sive mrene in spremembe v rumeni pegi.

VEČ INFO NA MORELA OKULISTI.

Vir: Morela okulisti

Foto: Pinterest, Morela okulisti