Karmična diagnostika

Kaj storiti, ko pri različnih zdravstvenih težavah, neprijetnih življenjskih situacijah, odnosih in še čem, s čimer se marsikdo od nas vsaj kdaj v življenju spopade, ne vemo več, zakaj se nam to dogaja in ali sploh obstaja rešitev? Ko se sprašujemo, od kod nam sploh to in s čim smo si to zaslužili? Pri ponavljajočih se težavah na katerem koli področju je čas, da se obrnemo navznoter in poiščemo vzrok, nato pa še primerno rešitev. Morda je odgovor tudi karmična diagnostika …

Kaj, kako, kdaj, zakaj in za koga je primerna ta učinkovita metoda? Odgovarja Mojca Platinovšek, izvedenka za karmično diagnostiko z neverjetnim vpogledom v človeka, veliko topline in srčnostjo, ki je tudi meni pomagala najti vzroke in načine za odpravo blokad na več ravneh.

Sprašuje: Katarina Čuk

Za začetek – kaj je to karma?

Učenje o tem, kaj je karma, prihaja z Vzhoda, vendar pa na Zahodu njen pomen navadno dojemamo skozi krščansko razumevanje sveta. Karmo zato večinoma pojmujemo kot »kar si sejal, to boš žel«, in to z negativnim prizvokom. V tej definiciji je grožnja »šibe božje«, ki te bo kaznovala za vse tvoje grehe. Ampak v bistvu gre pri karmi za to, da imaš priložnost isto situacijo videti z drugega zornega kota. Če si bil nekoč ropar, boš naslednjič imel priliko občutiti na lastni koži, kako se počuti oropani. Tu noter ni nobene višje avtoritete, ki bi bdela nad nami in nas obsojala ter kaznovala za vsa naša slaba dejanja. Na višjih nivojih je samo ljubezen. Če se vrnem k primeru: če si bil ropar, si s tem dobil določene izkušnje in učenje. Hkrati si drugim ljudem omogočil, da so dobili izkušnjo, kako je, če te okradejo. Drugič bo situacija morda obrnjena.

S čim se ukvarja karmična diagnostika?

Karmična diagnostika se ukvarja z odkrivanjem in odpravljanjem vzrokov za naše težave. Se pravi, zdaj imamo posledico, to so težave v odnosih. Če želimo ta problem rešiti, je najboljše, da gremo iskati vzrok(-e). In ko ga odpravimo, bo prenehala tudi posledica. Nekdo ima na primer težave v odnosu z ženskami. Vedno se mu pojavlja isti vzorec, da ga ženske kontrolirajo, mu ne pustijo, da bi delal stvari po svoje … Izhodišče je torej v posledici, s karmično diagnostiko pa gremo iskat vzrok. Za ta primer bi lahko recimo ugotovili, da je imel moški mamo, ki ga je kontrolirala; da ima recimo v sebi podzavestno prepričanje, da se sam zase ne zna odločati, da se boji posledic svojih dejanj in da mu je lažje živeti, da se drugi ljudje odločajo namesto njega … Če razreševanje odnosa z mamo še ni dovolj za to, da se razčistijo sedanji odnosi z ženskami, pa pogledamo še naprej. Vzroki se morda skrivajo v času bivanja v maternici, ko se v otroka vse travme zelo močno vsidrajo … ali pa recimo v liniji prednikov, lahko pa se nahajajo v prejšnjih življenjih.

Od kod izvira ta metoda?

To metodo je utemeljil Sergej Nikolajevič Lazarev in jo opisal v svojih knjigah. K nam jo je pripeljal Marjan Ogorevc in jo obogatil s svojimi spoznanji, vanjo je vključil še elemente iz biorgonomije in drugih metod. Pri nas je na voljo več Ogorevčevih knjig na to temo, na internetu pa so dostopni tudi posnetki predavanj.

Ali mora človek karkoli vedeti, poznati, preden pride na terapijo?

Ker je tema široka in ker se način dela razlikuje od drugih metod, je zelo dobro, da človek prej prebere eno od Marjanovih knjig ali pa si vsaj ogleda kakšno njegovo predavanje na internetu. Pri tej metodi je stranka tista, ki odloča, ali bo nekaj sprocesirala ali ne. Terapevt jo pri tem le vodi in usmerja. Prav zato je pomembno, da človek pozna »filozofijo« metode in način dela, ko pride na terapijo.

Kaj gledamo oz. ugotavljamo z njo in kaj lahko z njo zdravimo?

Na kratko: vse (smeh).

Razrešujemo lahko probleme v odnosih, ki jih imamo povečini vsi. Tudi fizične bolezni imajo vzroke na višjih nivojih. Mislim na energijski nivo in informacijski nivo, kjer so spravljene informacije o naših podzavestnih prepričanjih in travmah.  Zdravimo lahko strahove, razna čustvena stanja, ki nas držijo ujete na mestu, in podobno. Veliko imam primerov, ko ljudje čutijo, da so obstali na eni točki in ne morejo naprej.

Kako poteka terapija karmične diagnostike?

Moje prvo vprašanje je ponavadi: na čem bi si želeli delati? Vi kot stranka ste glavni, sami sebe najbolje poznate in veste, s čim imate v življenju težave. Potem skozi pogovor s strankino pomočjo najdem vzroke, nakar sledi glavni del, in to je proces. V tem delu se sproščajo travme, podzavestna prepričanja, odvisnosti od odnosov itd.

Zakaj si se ti začela ukvarjati s karm. diagnostiko? Kaj ti je všeč pri tej metodi?

Duhovnost me je začela zanimati že zelo zgodaj, ker sem hotela sama sebe spraviti v red. Vedno sem čutila, da sem zelo drugačna od drugih ljudi. Zato sem brala duhovne knjige in mislila, da s tem delam na sebi (smeh). Ko sem se na Marjanovi delavnici srečala s karmično diagnostiko, sem začutila pravo moč te metode in zdelo se mi je, da sem v tej kratki delavnici naredila več, kot v prejšnjih 15. letih prebiranja knjig in poslušanja predavanj. Tu gre za konkretno delo na podzavesti, na spreminjanju  prepričanj, ki so osnova našega življenja. Življenje zaznavamo skozi lastna prepričanja, pa če se jih zavedamo ali ne. Življenje nam prinaša na pot izkušnje, ki so v skladu z našimi prepričanji. Ko prepričanja spremenimo, se bo tudi realnost spremenila.

Po delavnici je minilo nekaj let, ko sem sama preučevala to metodo po knjigah in delala na sebi. Kasneje sem se vpisala v šolo pri Marjanu Ogorevcu, kjer pa so se mi začele odpirati speče sposobnosti in občutek sem imela, kot da so se kocke začele zlagati na pravo mesto. Ker sem metodo prej sama študirala in praktično delala na sebi, sem že kmalu po začetku šolanja začela prijateljem delati terapije.

Komu priporočaš, da pride na terapijo?

Ponavadi sami začutimo, kdaj smo prišli do točke, ko rabimo pomoč. Ker karmična diagnostika pomaga na vseh področjih življenja, nima omejitev in lahko delamo na vsem. Ne obstaja »primeren« ali »neprimeren« človek.

Po terapiji me ljudje večkrat vprašajo, kolikokrat morajo še priti. Vem, da so pri terapevtih drugih metod navajeni, da jih naročijo vnaprej tudi do 10-krat. Meni pa se zdi pomembno, da človek prevzame odgovornost za sebe in on odloča, kolikokrat bi želel priti. Največkrat sta eden do dva obiska dovolj. Imam recimo kolega, s katerim sva v prvem mesecu delala z enotedenskim premorom, torej štirikrat v tistem mesecu. Od takrat pa enkrat na štirinajst dni in rezultati so čudoviti. Ampak nisem jaz tista, ki odloča. On je prevzel odgovornost zase.