Eleganten črn jeans, edgy črna jakna in velik krožnik biološko pridelane čičerike, prebranca in tofujevih koščkov pomešanih z zelenjavo v majhni veganski restavraciji v centru Ljubljane. Tam sem srečala našega igralca Brandena. Pogovor je hitro stekel.

Si vegan?

Branden vljudno pove ….”skoraj vegan, v resnici sem vegetarijanec. Občasno jem jogurt ali sveži sir.”

Kaj te je pripeljalo do tega, da si vegetarijanec?

Nenasilje in sočutje do ostalih živih bitij… ne želim, da bi jaz bil vzrok za trpljenje drugih čutečih živih bitij. Zato tudi če že zaužijem mlečne izdelke občasno, gledam na njihovo poreklo. Verjamem, da ljudje s svojim obnašanjem, s svojo akcijo vedno vzbudimo neko reakcijo. Če se izrazim fizikalno, glede na moje ozadje, gre za 3. Newtonov zakon v subtilni obliki (smeh ☺ )

Pa poglejva malo v svet filma. Delaš na kakšnem novem filmskem projektu?

Ja, to pa ves čas. Trenutno na dveh in sicer gre za novo slovensko dramo neodvisne produkcije in pa youtube serijo.

Kakšno vlogo imaš v tej novi slovenski drami?

Gre za glavno vlogo, igram človeka poi menu Anže. Gre za zelo uspešnega poslovneža, ki je v življenju dosegel vse. Je v odnosu z mlajšo žensko, ki se še išče. Gre za ene vrste psihološko dramo/triler.

Kako si prišel do vloge?

Glavna producentka, scenaristka in režiserka, Edina Dyachenko mi je poslala scenarij, ki sem ga nekajkrat prebral. Najprej sem se obotavljal ali bi sprejel vlogo ali ne. Potem sem se le odločil, da jo sprejmem, saj je gre za zelo profesionalno ekipo na čelu z režiserko, ki želi pokazati nekaj novega v slovenskem kakor tudi tujem tržišču. Vse to me je prepričalo, da bom v tem filmu pustil tudi svoj pečat.Film je še v začetni fazi. Za sabo imamo že en snemalni dan in takoj je bila dobra kemija na setu med vsemi igralci in celotno ekipo. Vendar bo pot še dolga. Želimo tudi pokazati, da se da narediti zelo kvalitetne filme z nizkim proračunom.

Zadnje čase si se večkrat pojavil v slovenskih medijih tudi na televiziji in radiu. Čemu bi pripisal zanimanje medijev za tvoje delo?

Vsekakor je to posledica mojega ustvarjanja na filmskem področju v zadnjih nekaj letih. Glavni ‘’krivec’’ pa je bila nedavna premiera filma Šuplje pri

e v katerem sem odigral stransko vlogo.

Opazila te je celo znana slovenska modna kritičarka Manja Plešnar in komentirala tvoj modni slog v oddaji Zvezde na Planet TV. Kako bi to komentiral?

Očitno sem ji padel v oči na nek način, saj je moja pojava z dolgimi lasmi in edgy stylingom dokaj neobičajna za moški del populacije v Sloveniji.  Če bi se npr. Srečala v južni Kaliforniji, me verjetno ne bi niti opazila. Majhnost Slovenije ima pač svoje značilnosti. ☺ Se pa zavedam, da so takšni komentarji v medijih pač cena tega, da nekdo postane javna oseba. Vendar nimam nobenih težav s tem.

Kaj ti gre na živce in kaj ti je všeč pri snemanju in na splošno v show businessu?

Branden se loti čokoladnega veganskega muffin, preden mi odgovori.

Če najprej začnem s pozitivno stranjo…ustvarjalni process je vsekakor nekaj zelo pozitivnega in hkrati osvobajajočega. Čutim, da se precej bolje izrazim kot igralec, kot pa sem se prej v znanosti kot fizik. Ta kreativni process je tisto kar me žene naprej. Na živce pa mi grejo narcisoidni in egoistični igralci, igralke , režiserji, ki mislijo, da so center sveta in s obnašajo, jaz temu pravim, kot opice. ☺ Tega res ne maram. Pogrešam tudi malce več samocenzure, česar npr. v svetu znanosti ne manjka ali ga je celo preveč. Seveda se zavedam, da je umetnost precej bolj ekspresionistčna od npr. fizike, vseeno pa bi rekel, da bi ljudje, ki se ukvarjajo z igralstvom, manekenstvom, show businessom, včasih morali malo pomisliti, da niso sami na svetu, ampak, da je tu še precej ostalih ljudi vključenih v isti projekt in da je filmski projekt timsko delo in ne soliranje. ☺

Kaj zate pomeni biti igralec?

Igralec pomeni, da del sebe daš drugim. Pri temu je treba premagati strah in sram pred javnim nastopanjem. Vsak ima v sebi tudi samocenzuro, ki ti določa do katere mere se odpreš na odru oz. pred kamero. Gre za delo, za kreativni process, čeprav se navzven s strani gledalcev tega morda ne vidi. Dejansko pa gre za napor, ki ga je potrebno vložiti pri kreiranju nekega lika.

Želim si tudi, da bi se filmski sutvarjalci bolj zavedali, da igralec ni stroj ampak živo bitje.  Kreativnost se začne na nivoju človeka, to pa pomeni, da čutiš, da ljubiš, trpiš, si bolan, nesrečen oz. karkoli že. In za ustvarjalni kreativni process je potrebno, da ima igralec pred kamero malo več konotrole nad tem kar počne in ne, da samo izvaja ukaze režiserja.

Kaj pa o načrtih za prihodnost?

Branden se nasmeji…”razkriti plani se vedno pokvarijo ☺ … sicer pa bi rad predvsem bil kreativen še naprej in delil svoje delo z ljudmi, ne samo v Sloveniji ampak tudi v tujini.  To me izpolnjuje. Poskušam slediti inspiraciji, ki pride od znotraj. Tako kot sem pred leti bil predan fiziki, me je danes prevzela filmska igra. Pred recimo 10 leti se niti slučajno nisem predstavljal, da bom postal igralec. Ampak življenje je kot škatlica s čokoladami, nikoli ne veš kaj je točno v njej. ☺ Če se izrazim po angleško je vse skupaj “completely mind-blowing” ☺