Ura je šest zjutraj. Večina ljudi še spi, Jernej Tozon pa si že zavezuje pohodne čevlje. Če ima prost dan, ga boste veliko prej kot v mestu, našli na planinski pot. Telefon običajno ostane globoko v nahrbtniku, na zapestju pa Huawei Watch Fit 5 Pro. Pa ne zato, ker bi moral ves čas spremljati številke. Ravno nasprotno. Ker mu omogoča, da se z njimi skoraj ne ukvarja in svojo pozornost nameni tistemu, zaradi česar se vedno znova vrača v naravo. Razgledom. Tišini. Občutku svobode.
Kdor pozna Jerneja, ve, da poletje zanj ni čas poležavanja. Med koncerti s skupino Čuki lovi vsak prost trenutek za pobeg v hribe ali na morje. Tam najde mir, ki ga na odru pogosto zamenjata glasba in energija občinstva. Prav zato ga ni presenetilo, da se je Huawei Watch Fit 5 Pro tako hitro vključila v njegov vsakdan.
Tam, kjer se dan začne drugače
»Poletje zame pomeni predvsem gibanje. Če imam prost dan, sem najraje nekje v naravi. Enkrat na morju, drugič v hribih. Tam res odklopim in si napolnim baterije.«
Ker se njegov urnik nenehno prepleta s koncerti, potovanji in pohodi, Jerneju veliko pomeni, da lahko pozneje pogleda, kako je spal, kako se je telo regeneriralo in kako zahtevna je bila posamezna aktivnost. Medtem ko je zunaj, o podatkih ne razmišlja. Ura jih beleži v ozadju, on pa lahko ostane osredotočen na pot in trenutek.
Telefon ostane v nahrbtniku
Če bi moral izpostaviti funkcijo, ki ga je najbolj navdušila, odgovor pride brez dolgega premisleka: »Najbolj so me navdušili zemljevidi in GPS. Na pohodih mi je všeč, da lahko telefon pustim v nahrbtniku in se posvetim poti. Ko pridem domov, pa skoraj vedno odprem aplikacijo Huawei Zdravje in si ogledam celotno traso. Rad pogledam, koliko višinskih metrov sem naredil, kakšen je bil tempo in kako je pot pravzaprav potekala.«
Zemljevidi in natančno beleženje poti so mu dali še en razlog manj, da bi med pohodom posegal po telefonu. Po koncu dneva ga v aplikaciji čaka pregled trase, višinskih metrov in tempa – nekakšen tih zapis doživetja, ki ga lahko pozneje še enkrat podoživi.
Morje ostaja njegova prva ljubezen
Čeprav so gore njegov pogost pobeg, ima morje pri Jerneju posebno mesto. Jadranje, plavanje in raziskovanje mirnejših zalivov so že leta del njegovih poletij. Tam čas teče nekoliko počasneje, telefon pa pogosto ostane nekje v torbi.
»Najlepše pri morju je, da lahko za nekaj ur pozabiš na čas. Ironično pa ravno takrat nosim uro, ki mi je najbolj uporabna.«
Zato jo nosi tudi med plavanjem, jadranjem, veslanjem ali raziskovanjem obale. Vodne aktivnosti so že dolgo del njegovega poletnega ritma, ura pa ga lahko spremlja tudi pri nekoliko bolj pustolovskih podvigih, vključno s prostim potapljanjem do globine 40 metrov.
Številke niso cilj. So motivacija.
Čeprav ima na voljo veliko podatkov, Jernej pravi, da ga številke same po sebi nikoli niso posebej zanimale. Pomembnejše se mu zdi, da mu pomagajo bolje razumeti svoje telo.
»Ne treniram zato, da bi podiral rekorde. Gibanje je del mojega življenja. Lepo pa je videti, kako se telo odziva na različne aktivnosti. Spremljanje spanja, srčnega utripa in regeneracije mi pomaga razumeti, kdaj potrebujem počitek in kdaj sem pripravljen na nove izzive.«
Zanj so številke predvsem povratna informacija, ne cilj. Pomagajo mu razumeti telo, ne pa narekovati dneva.
Pomembna mu je tudi preprostost uporabe. Huawei Watch Fit 5 Pro se poveže tako s telefoni Android kot z napravami iOS, kar se mu zdi ena njenih večjih prednosti. »Preprosto jo povežeš in uporabljaš. Tako bi morale delovati vse pametne naprave.«
Stopi se z vsakdanjim ritmom življenja
Ura ni uporabna le med dogodivščinami v naravi. Postala je tudi del Jernejevega vsakdana. Ko skoči na kavo, v trgovino ali na kratek sprehod, s seboj pogosto ne vzame niti telefona niti denarnice.
»Curve Pay uporabljam precej pogosteje, kot sem pričakoval. Ko grem na kavo, na sprehod ali po kakšno malenkost v trgovino, pogosto s seboj sploh ne vzamem denarnice. Včasih niti telefona. Dovolj je ura na zapestju. To je ena tistih stvari, ki se jih zelo hitro navadiš.«
V hitrem tempu vsakdana je prav preprostost pogosto tista, ki naredi največjo razliko.
Tehnologija, ki ostane v ozadju
Ko Jerneja vprašamo, kaj mu je pri uri najbolj všeč, njegov odgovor ni povezan z eno samo funkcijo: »Najbolj mi je všeč to, da je skoraj ne opazim. Je lahka, udobna in preprosto opravlja svoje delo. Jaz pa se lahko posvetim temu, kar imam najraje – naravi, glasbi in ljudem.«
Morda je prav v tem največja prednost dobre tehnologije. Ne želi biti v središču pozornosti, ampak tiho poskrbi za podrobnosti. Jernej pa lahko medtem raziskuje nove poti, uživa v naravi, stopa na koncertne odre in ustvarja spomine. Ura sledi vsakemu koraku poti, njemu pa ostanejo vsi trenutki, ki jih je vredno zares doživeti.