Razmišljam o prazničnem času, ki je pred nami, o druženju s sorodniki in o pregledu dosežkov, ki ga običajno delamo ob koncu leta. Prazniki se odvijajo hektično. Vse je nekako potrebno zaključiti, časa konstantno primanjkuje in obnašamo se, kot da jutrišnji dan ne obstaja.

Želim si, da bi znali praznične obiske in druženja preživeti v miru in blaginji. Vendarle se povečini dogaja, da smo živčni, vse mora biti popolno in na pravem mestu, predvsem pa dvomimo sami vase in v svoje sposobnosti. Pomislimo: To je družina – ljudje, katere poznamo celo življenje. Vendar smo si med seboj zelo različni. Imamo različne karakterje in mišljenje, spremljajo nas stare rane in nerazrešene bolečine. Zato še toliko hitreje prihaja do prepirov. Radi si dokazujemo kaj vse smo v preteklem letu dosegli, kdo je ustvaril koliko denarja, kdo je bolj uspešen ipd.

Ker smo si toliko različni in v vsaki družini obstaja vsaj ena oseba z dominantnim karakterjem, lahko takšno obnašanje slabo vpliva na druge – še predvsem na tiste, ki so bolj občutljive narave. Praznični čas je namenjen dobremu počutju, ljubezni in veselju. In ne temu, da zagovarjamo svoj obstoj in odločitve ter, da se počutimo manjvredne.

Energija, ki spremlja čas praznikov je neverjetno čudovita, a tudi dvorezna. Nekako se spominjamo vseh, ki jih ni več med nami in si želimo, da bi bili; spominjamo se, kako otroci hitro odraščajo, leta hitro minevajo in se še enkrat več soočimo z lastno minljivostjo. Ampak to je normalno. To je preprosto dejstvo, proti kateremu se ne moremo boriti in ga ne moremo spremeniti. Le sprejmemo ga lahko, preštejemo gubice in pikice ter zadovoljno pogledujemo na življenje, ki smo ga ustvarili. Brez minusov.

Spodrsljaji, ki nas spremljajo v življenju, niso naši osebni porazi. So le del poti, katere moramo prehoditi, da se naučimo ceniti življenje, ki nam je bilo dano. In vsak ima svojo pot in svoje padce. Zato ne postavljajmo ljudi v tak položaj, da jih degradiramo. Pomislimo, kako bi se sami počutili v takšnih trenutkih. Utesnjeno, predvidevam. Ne delajmo slabe volje, ampak se preprosto prepustimo in veselimo, da imamo možnost preživeti te lepe dni med ljudmi, ki jih imamo radi.

Letos namesto živčnosti, odprimo srce in bodimo ljudje. Takšni kot smo. Tudi, če se prt umaže in večerja prismodi. Vse to je del življenja in nov spomin v nastajanju.

Naredimo si praznike lepe, tople, krasne, srčne… in predvsem polne M I R U.

Mistika Duha na Facebook-u