Ljudje verjamejo (ne zgolj verujejo) v marsikaj, prevečkrat popolnoma neosnovano prepričani, da le mišljenje povzroča spremembe v okolju. Nasveti popularnih gurujev so polni magičnih idej, kako s pozitivnim razmišljanjem ustvarjamo svojo otipljivo resničnost. Današnji hiter tempo negotovega sveta omogoča plodne pogoje za razrast vseh možnih vrst hitrih rešitev, ki bodo vsem prinesla blagostanje, celo bogastvo, vsekakor pa zdravje, nekaterim pa, če le plačate dovolj, celo večno življenje.

Ljudje nismo (le) razumska bitja

Radi pa se take seveda vidimo. Naše predstave še zdaleč niso popolne, zato se moramo potruditi, da jih soočamo s posledicami realnih sprememb, ki jih včasih sploh ne zaznamo, čeprav so nam v prid. Zavedati se moramo, da so naše odločitve in razmišljanja psiho-logična in sledijo določenim psihološkim zakonitostim.

Kaj imajo golobi z vraževerjem

Znameniti Harvardski profesor, psiholog B.F. Skinner (1904-1990) proti koncu štiridesetih let prejšnjega stoletja dokonča in objavi šokantno raziskavo. V kletki z lačnim golobom, je nameščena posebna naprava, ki v rednih časovnih razmikih odpira vratca krmilnika. Tako golob lahko dostopa do hrane samo, ko so vratca krmilnika odprta, sam pa jih nikakor ne more odpreti. Poudariti je potrebno, da se naprava nikakor ne odziva na obnašanje goloba, temveč povsem mehansko odpira in zapira krmilnik v rednih intervalih. Raziskovalci so v teh eksperimentalnimi pogojih odkrili šokantne rezultate. Golobe, ki izvajajo »magične kretnje«, skoraj podobne tistim, s katerimi so Indijanci klicali dež. Nek golob se je na primer vrtel na eni nogi, »prepričan«, da je njegovo vedenje tisto, ki odpre loputo s hrano.

Vraževerje ima nevropsihobiološko osnovo

Golobi, tako kot vsa živa bitja seveda delujejo po  principu iskanja vpliva na okolje v katerem živijo in iščejo načine, kako priti do želene hrane. Biologija ni popolna, tudi delovanje naših možganov ne. Včasih se pač zgodi, da možgani sami ustvarjajo vzročno-posledične povezave tudi pri pojavih, ki na noben način niso povezani verjetno zato, da lahko ohranjamo včasih »lažen« občutek nadzora tudi tam, kjer ga resnično nimamo.

 

Strokovnjak: Mitja Perat