Pravzaprav sem presenečen tudi sam. Pa ne bi smel biti. Da se Roomba i3 v sesanju obnese bolje od nasprotnika v drugem kotu robotskega ringa oziroma celo od dražjih modelov iz lastne družine, je namreč logična posledica svojstvenega načina navigacije in premikanja.

Iskanje optimalnega kompromisa med učinkovitostjo in trajanjem baterije robotskega sesalnika ni preprosto, kot morda mislite. Prvi robotski sesalniki so se premikali po naključnem algoritmu. Rad pravim, da so okoli letali kot kure brez glave. Glede na velikost prostora so morali tlačiti dovolj dolgo, da je neizprosna matematična statistika zadostila preprostemu pogoju. Robot mora iti čez vsako točko površine najmanj enkrat. Dejansko je šel večkrat in zato so bila tla bolj posesana, kot v primeru prvih modelov s prostorskim zavedanjem in sistematičnim sesanjem. Morda bi ostali na »naključni« tehnologiji, če bi lahko odpravili njene največje slabosti. Dolgi čas dela omejuje velikost prostora, ki ga lahko robot naenkrat obdela, medtem ko mu slabo zavedanje, kje je, otežuje vrnitev na izhodišče. Ni bilo malo primerov, ko so obstali v krajni sobi, saj jih naključni algoritem ni pripeljal nazaj v sobo s polnilno postajo, da bi zaznali njen signal infrardeče svetlobe.

Sistematično sesanje v vzporednih pasovih je hitrejše in (če) robot vedno ve, kje je, potem z vrnitvijo ni nobenih težav. Kot tudi ne z morebitnim polnjenjem baterije in nadaljevanjem dela. To so postulati, ki odlikujejo sodobne robote z lasersko navigacijo ali navigacijo s pomočjo kamere. Žal se lahko z zadnjimi pripeti manjši zaplet. Potrebujejo vsaj nekaj svetlobe. Običajno zadošča že mesečina polne lune, toda pod posteljo ali drugje, kjer je popolna črnina, se zlahka izgubijo. Podobno kot tiste z laserjem zmedejo polprosojne zavese. iRobot je to težavo omilil z modelom Roomba i3, ki je še vedno sicer brez prostorskega zavedanja, a je sposoben sistematičnega (beri: hitrejšega) sesanja, medtem, ko ohranja nekatere prednosti naključnega algoritma. Njemu ob bok sem tokrat postavil sesalnik Roborock S5 Max. Nista popolnoma primerljiva, toda cenovno sta si dovolj blizu, da pritegneta zanimanja podobnih iskalcev najbolj pomembnega gospodinjskega aparata današnjice.

Oglejte si video: https://www.youtube.com/watch?v=vQ1tsU6KCQ8

Oglejte si video: https://www.youtube.com/watch?v=vQ1tsU6KCQ8

Roborock S5 Max – robot nabit s funkcijami

Robot sodi v bogat nabor kitajskih sesalnikov, ki jih v resnici izdeluje ravno Roborock. Kdo bi vedel, če to morda razlog zakaj so si podobni kot jajce jajcu oziroma, da odstopajo v manj pomembnih podrobnostih. Imajo izboklino na sprednji polovici hrbta z laserskim navigacijskim sistemom, izdelajo tloris prostora po sobah in nadstropjih, da nanj rišemo črte in površine, ki postanejo »nedostopna dežela« in so krmiljeni prek aplikacije. V čistilnem mehanizmu je kombinirana krtača iz ščetin in gume, poleg nje, pa je še dodatek za brisanje tal z vlažno krpo. Uporabnost je sicer odvisna od primernosti tal, kajti tal z veliko preprogami ali celo tekstilnimi oblogami nima smisla brisati. Kljub potrebi po nameščanju dodatka s krpo in polnjenja posode s tekočino, pa je kombiniran sistem sesanja in brisanja v prednosti v primeru drobnega prahu, ki ga noben sesalnik, naj bo še tako močen, ne more posesati. Moko in enako majhne delce prahu površinska napetost tako zelo zalepi na tla, da na gladkih površinah pomaga le brisanje.

Poleg videza in zasnove so podobni še v načinu delovanja. Premikajo se relativno hitro, kar za učinkovitost sesanja ni vedno najboljše, medtem ko se na tipalo dotika pretirano ne zanašajo. Namesto da bi se poskušali pririniti za zavese ali pod posteljo z do tal segajočimi prevlekami, raje menijo, da te označujejo robove za katerimi ni ničesar. Ne najboljše, kajti nekaterih površin zato robot ne bo dosegel. Najprej obkrožijo prostor in gredo nato še prek njega. Model S5 Max odlikuje močnejši sesalni motor (sesalna moč 2000 kPa), ki pa ne pride do izraza, če je ne vključimo, saj moči, za razliko od nekaterih tekmecev s tipalom za zaznavanje umazanije, ni sposoben prilagajati samodejno.

iRobot Roomba i3+: Tema mu ne pride do živega

iRobotov model nadaljuje tradicijo modelov z naključnim sesanjem, nadgrajenim z žiroskopskim navigacijskim sistemom za sistematično vožnjo v vzporednih pasovih. Toda lahko se sam odloči oziroma mu zapovemo v aplikaciji, da gre prek prostora enkrat ali dvakrat. Čeprav nam ne daje možnosti urejanja tlorisa prostora, ga s tipali izdela in se uči. Na področja, kjer je v preteklih čiščenjih zaznal več smeti, bo v prihodnje pač bolj pozoren. Čeprav je povezan v domače omrežje in prek njega z mobilno aplikacijo, ne omogoča nekaterih funkcij, ki so značilne za dražje robote. Tako na primer ne moremo urejati zemljevida. Vendar nudi bistvene funkcije za krmiljenje na daljavo. Zagon sesanja, urnike in pregled zgodovine, kjer pa je prikazan tloris prostora.

Razlog, da se je iRobot odločil še za en sistem navigacije, poleg uporabe kamere kot glavnega tipala, je njeno slabše delovanje v popolni temi. Poleg tega je model i3 cenejši in je temu primerno bolj zanimiv za širši krogu potrošnikov. Znak »+« v imenu pomeni opremljenost s polnilno postajo, kjer sesalnik po vsakem čiščenju še izprazni svoj košek. Komplet je sicer malce dražji, a zato odpade praznjenje koška po vsakem čiščenju. Kot se za naprave podjetja iRobot spodobi, poudarek ni toliko na moči sesanja, seveda je ta dovolj visoka, temveč na izpopolnjevanju sistema pobiranja smeti z dvema nasproti vrtečima krtačama iz gume. Med sesanjem gre robot prek nekaterih točk večkrat, a je baterija dovolj velika, da je sposoben naenkrat posesati povprečno veliko stanovanje oziroma nadstropje. Navigacijski sistem je tudi dovolj natančen, da robot vedno najde pot nazaj na izhodišče.

Dvoboj robotov: matematika daje prednost Roombi

Robota sta se za primat, kateri je boljši, pomerila v prostoru z neto površino okoli 30 kvadratnih metrov. Tloris je relativno odprt in vključuje kuhinjo, jedilni kot in dnevni prostor z običajnimi pohištvenimi elementi. Teh nisem umikal. Stoli jedilne mize so bili ob njej, sobna mizica ob naslonjaču ter korito z rožami tako, da je bil prehod za naslonjač le malce širši od robota. Približno enak razdalji med nogami kuhinjskih stolov. Ob steni z okni so do tal segajoče zavese, za katerimi je še pas širok deset centimetrov. Vanj sem na strateška mesta postavil kupčke riža, kovinske folije, manjših konfetov papirja in posušene liste. Od 15 jih Roborock S5 Max ni dosegel štiri, medtem ko je Roomba i3 zgrešila enega samega. Pravi koti so nerešljiva uganka večine robotskih sesalnikov. Oba imata dokaj veliko hitro vrtečo stransko metlico, ki občasno smeti odbije stran od sesalnika. Čeprav jih je i3 na začetku odbil celo več, mu gre na roke, da gre čez nekatere površine prostora večkrat, zato je po sesanju obeh na tleh ostalo približno enako število zrnc. 7 oziroma 9 od približno 40. V točkah to pomeni, da je matematično upoštevajoč le nastavljene smeti, zmagala Roomba s 95 % proti 79 % učinkovitosti.

Dvoboj robotov: matematika daje prednost Roombi

Dvoboj robotov: matematika daje prednost Roombi.

Daljši čas sesanja vpliva na učinkovitejše sesanje

Takšno ocenjevanje je le ena plat zgodbe. Če bi pred sesanjem umaknili vse moteče predmete, kar nekateri občasno naredimo pred sesanjem, potem bi se oba robota obnesla približno enako. Toda razlike so. Roborock S5 MAX je za sesanje porabil 31 minut in ni našel prehoda med steno in cvetličnim koritom do površine za sedežno garnituro, čeprav se je zlahka stisnil med nogi jedilnega stola. Ni niti poskušal prodreti za zaveso in v kuhinjskem delu do cokla pod vratnimi krili omar. Povsod tam so smeti, nekaj jih je bilo na tleh že od prej Ostale ovire mu sicer niso povzročale težav, toda okoli in pod njimi se ni trudil zadržati dlje, kar ne govori ravno veliko o natančnosti algoritma.

Nič od tega ni delalo težav Roombi i3+, ki je ob robovih kuhinje poleg nastavljenih posesala še smeti, ki so bile tam od prej in so ostale celo po sesanju tekmeca, ki je delal prvi. Brez težav je našla prehod za sedežno garnituro, za zavesami in se zadržala pod mizo dlje, izogibajoč se jedilnim stolom okoli jedilne mize. Nenazadnje to kaže čas sesanja, ki je znašal 47 minut oziroma skoraj za polovico dlje sesanja tekmeca. Zato tudi po opazovanju obeh robotov med sesanjem, dajem prednosti cenovno relativno ugodni Roombi.

Ponudba robotskih sesalnikov na trgu je pestra, zato težko najdemo napravo, ki najbolj ustreza potrebam prostora in ljudem v njem. Toda ne gre le za cene in zmogljivosti, kajti v teh so si roboti vse bolj podobni. Razmišljati moremo širše. Tovrstne domače pomočnike kupujemo najmanj za sedem let, zato se velja vprašati, kateri izdelovalci nudijo cenovno ugodne servisne storitve svojim kupcem. Naprave se namreč kvarijo, baterijo je treba po nekaj letih zamenjati, da filtrov, krtač in metlic, ki prav tako zahtevajo redno menjavo, niti ne omenjam.