Najdba starih receptov jih je pripeljala do tega, da so začeli kuhati domače marmelade. Danes proizvajajo izdelke iz vsega, kar zraste na njihovi zemlji. Marmelade, moke, kruh ali liker, celo les in meso, vsega se lotijo in odlično jim gre. Sproti se prilagajajo potrebam trga in temu, kar imajo na razpolago. To se jim obrestuje, saj so čedalje uspešnejši.

Najdba receptov iz davnega leta 1789 je spremenila delovanje kmetije Pr’ Mrkot. Ti stari recepti s podstrešja so v kombinaciji z recepti iz južnih krajev, za katere je poskrbela gospodarjeva žena, privedli do tega, da so ljudje nad njihovo marmelado navdušeni. Večkrat jih prosijo za recepte ali pa že kar vnaprej rezervirajo njihove izdelke.

V Avstriji in Italiji zaslužek občutno boljši

Kmetija Pr’ Mrkot se je začela z gospodarjevimi starši, sedaj pa zanjo skrbita gospodar Franc Gogala in njegova žena. Imata tudi dva otroka, ki že študirata. Kmetija je v Dvorski vasi in ima pet hektarjev zemlje, še 25 hektarjev imajo najetih, ter 20 hektarjev gozda. Imajo 20 glav živine, od tega je pet krav molznic, drugo pa so telički in bikci. Ker je mleko izredno slabo plačano, se bolj zanašajo na prodajo teličkov in bikov. Vse prodajajo v Italiji ali Avstriji. Tam so kupci za kilogram mesa pripravljeni odšteti tudi desetkrat več kot pri nas. Tudi za druge izdelke ne sprašujejo po cenah, samo kupijo ali pa naročijo še za naprej. Domače naši sosedi močno cenijo. Gospodar nam zaupa, da se tudi v Ljubljani dobro prodajajo tovrstni izdelki, drugod po Sloveniji pa ne. Lokalnim prebivalcem prodajo zelo malo.

Velika raznolikost izdelkov

Vse, kar jim narava da, predelajo v nekaj okusnega. Izdelujejo marmelade in likerje iz tistega, kar jim pač zraste, to so lahko jabolka, hruške, kutine, rumene buče, višnje ali češnje. Prodajajo moko iz ječmena, pšenice, pire, prosa in ajde. Njihova posebnost pa je koruzna moka, saj imajo belo, rumeno in rdečo. Stranke je sicer niso najbolj vajene, a so vztrajali in tudi kupci so se navadili, da je morda malo bolj neobičajne barve, a kljub temu vrhunske in preverjene kakovosti. Gospodar nam z velikim ponosom pove, da so semena za pšenico dobili iz Finske in je nekaj posebnega. Prodajajo tudi različne likerje, kot sta borovničev in teranov. Približno 90 odstotkov mleka prodajo, iz preostalega pa naredijo jogurt, ki ga prodajo gostilnam. Prodajajo pa tudi smrekov les, tistim, ki nimajo denarja, ga tudi podarijo.

Samozadostni na poti do uspeha

Kmetija ima širok spekter različnih panog – od mleka, mlečnih izdelkov, sadja in sadnih izdelkov do mesa in cello lesa. Vse, kar jim je dano, izkoristijo sebi v prid. Sicer pa se potrudijo, da vse sami predelajo, poberejo, zmeljejo in prodajo. Malo jim pri tem pomaga tudi zadruga, kjer so zelo pošteni in jim pomenijo pomembno pomoč, zaledje in podporo.

Bioizdelki čedalje cenejši

Gospodar kmetije glavno težavo vidi v birokraciji, ki je tako obsežna, da bi morali imeti eno osebo zaposleno samo za ta namen, česar pa si ne morejo privoščiti. Tudi konkurenca je zelo huda. Na trgu je čedalje več bioizdelkov in so zato njihove cene vse nižje. Pri tem pa je pomembno upoštevati, da niti ni nujno, da so zares vsi bio. Gospodar pravi, da po novem nekateri odkupijo določene surovine ali pa izdelke in jih prodajo naprej kot »bio«. Težava je v tem, da je kmetov kar nekaj, nadzor pa je nemogoče izvajati v takem obsegu. Zato so številni pridelki ali izdelki lahko slabe kakovosti.

Konkurenca skrbi za kakovost

Kar nekaj ljudi dela marmelade, konkurenca je res huda. A pridobijo tako, da pri njih kupijo sadje in iz njega sami naredijo marmelado. Svoje izdelke prodajajo na tržnicah v Lescah in na Bledu. Bili so tudi že v drugih mestih, pa se ni obneslo. Hodijo pa predvsem na stojnice ob mejo, kamor pridejo Avstrijci in Italijani. To se jim zelo izplača. Sicer pa si širitve ne želijo, ker je niti ne bi zmogli, tudi o prodaji izdelkov v trgovinah ne razmišljajo. Zadovoljni so z uspehom, ki ga dosegajo sedaj. Ob vsem tem pa gospodar pravi še, da je: »nestrankarski kmet, ki mu je mar za vse ljudi, živali in naravo na širšem območju Karavank«.

Ko imamo dober izdelek, ne smemo pozabiti na njegovo promocijo

Kaly Kolonič, direktorica Agencije Ekskluzivno za PR in promocijo: »Včasih imamo dobro idejo in vse možnosti, da jo tudi uresničimo, a nihče ne ve za to. Zato je zelo pomembno, da se ljudem izdelki oziroma storitve ustrezno predstavijo, da se poskrbi za promocijo. S tem se potem najdejo tako kupci kot potencialni novi poslovni partnerji. Večkrat se potem zgodi, da je urejanje papirjev ali pa nesodelovanje večjih podjetij tisto, ki stoji na poti do uspeha, na poti do tega, da se to idejo predstavi vsem, ki bi jih lahko zanimala. Če tega že ne moremo spremeniti, pa bi lahko poskrbeli vsaj za komunikacijo in pomoč med tistimi, ki o tem vedo veliko, in tistimi, ki na tem področju šele začenjajo.«

Mag. Aleš Lisac, marketinški guru: »Ni kaj, podjetno in pogumno. Glavna težava, ki jo vidim pri projektu? Imam občutek, da preveč časa, energije in aktivnosti posvečajo proizvodnji in veliko premalo prodaji. Če želi biti podjetje dolgoročno uspešno, mora imeti več virov strank. Dvignite cene. Pravite, da so kupci v Avstriji in Italiji pripravljeni placate več. Torej? Pozabite na škrte sosede in prodajajte tam, kjer lahko dosežete višjo ceno.«

Na kmetiji Pr’ Mrkot izdelujejo marmelade in likerje iz tistega, kar jim pač zraste, to so lahko jabolka, hruške, kutine, rumene buče, višnje ali češnje.