Največja težava transplantacijskih programov povsod po svetu že vrsto let ostaja enaka: pomanjkanje organov. V Sloveniji tako številka 20 darovalcev na milijon prebivalcev že dalj časa stagnira, medtem ko potrebe po organih naraščajo, je na spletnem seminarju v organizaciji družbe Astellas Pharma poudaril Andrej Gadžijev, dr. med., pomočnik direktorice za strokovno-medicinske zadeve na Slovenija Transplant. Na pomanjkanje organov pa opozarja tudi kampanja »Kaj vas spodbudi k darovanju?«, o kateri lahko več izveste na uradni spletni strani Postani darovalec ter na njihovi Facebook strani ali YouTube kanalu.

Če je bilo leta 2019 na aktivno čakalno listo za presaditev organov v Sloveniji prijavljenih 134 oseb, je v letošnjem letu na listi prijavljenih že 156 oseb.

Delno to težavo uspešno rešujejo z vključenostjo v Eurotransplant, organizacijo, ki združuje transplantacijske centre, laboratorije in donorske bolnišnice iz osmih evropskih držav članic in zagotavlja izmenjavo prepotrebnih organov med Slovenijo in tujino. So pa strokovnjaki, soočeni z zapiranjem meja zaradi pandemije covida-19, začeli razmišljati tudi o drugih virih organov. Tako doc. dr. Blaž Trotovšek, dr. med., vodja programa za presaditev jeter in trebušne slinavke, UKC Ljubljana, pravi, da bi do dodatnih organov lahko prišli z ureditvijo darovanja po srčni smrti. Druga možnost je zbiranje organov živih darovalcev, še posebej ledvic, omenja  vodja centra za transplantacijo ledvic s Kliničnega oddelka za nefrologijo, UKC Ljubljana, prof. dr. Miha Arnol, dr. med..

Arnol: »Prva transplantacija pred petdesetimi leti je bila opravljena z živim darovalcem, potem se je nekaj let prakticiralo predvsem to. Z vstopom v Eurotransplant pa se je ustvarilo mišljenje, da je organov pokojnih darovalcev dovolj, kar pa ne drži.«

Vsi prisotni strokovnjaki pa so si bili enotni, da bi veljajo skušati spremeniti zakonodajo in uvesti t.i. »opt-out« sistem. V skladu s tem je vsak prebivalec avtomatično darovalec, razen, če se za časa življenja opredeli drugače.

Desetega oktobra praznujemo Evropski dan darovanja in presaditve organov.

Si pa znanost ogromno obeta od razvijajočih se novih tehnologij. Tako pri presajanju ledvic uspešno uporabljajo sisteme za strojno perfuzijo, s pomočjo katerih so letos v času epidemije delovanje presajenih ledvic celo izboljšali. Medtem ko bolnike z odpovedjo srca uspešno zdravijo z  regenerativno medicino. »Matične celice pri bolnikih s srčnim popuščanjem kažejo dobre rezultate,« je zadovoljen vodja programa za napredovalo srčno popuščanje in transplantacije srca na Kliničnem oddelku za kardiologijo, UKC Ljubljana, prof. dr. Bojan Vrtovec, dr. med.. Kar se pa 3D-tiskanja organov tiče, Trotovšek verjame, da »do njega najverjetneje ne bo prišlo še vsaj 30, če ne celo 50 let.«

Zato darovanje organov zaenkrat še naprej ostaja izjemno pomembno. Gadžijev je slovenski javnosti hvaležen, ker je spomladi vestno upoštevala varnostne ukrepe in tako preprečila, da bi transplantacijski program zastal. Iz istega razloga si želi, da bi družba tudi v prihodnje ravnala odgovorno. Prav tako si želi, da bi se v register vpisalo čim več ljudi: le tako bomo lahko namreč še naprej uspešno ohranjali življenja.

Gadžijev: »Spoštujte vladne odloke, poslušajte zdravnike in nikar ne zanemarjajte resnosti bolezni.«

Več informacij o darovanju organov najdete na:

Spletna stran: www.postanidarovalec.si,
Facebook: https://www.facebook.com/postanidarovalec/,
YouTube Channel: https://www.youtube.com/channel/UCbaZo63j_UCD87eGmt511Mw/featured?pbjreload=101