Se res moram preganjati na polno?
Sem iz generacije, ki je cele dneve preživljala kje zunaj doma. Sedaj vidiš na igriščih le tiste najmlajše z mamicami (največkrat z mobiteli v rokah), na klopcah pa babice in dedke. Pa se odlično počutim. Imam sicer preganjavico ‘petih kilogramov preveč’, v tolažbo pa ‘saj malo rezerve pa mora biti’.
Nikoli se nisem prav načrtno ukvarjala s tem koliko se moram gibati, koliko časa moram posvetiti urejanju misli/duha, kaj in koliko pojesti. Preprosto živela sem srečno življenje, ob pridnem učenju in delu, vedno našla čas tudi za rekreacijo vseh mogočih vrst, popolnoma neplanirano. Pozimi smo smučali, sankali, skratka noreli na snegu; poleti plavali, igrali odbojko, kolesarili, hodili v hribe, nabirali gozdne sadeže. Vse to je bilo tako zelo SPONTANO.
Danes pa me obkroža vesolje pravil. Zdi se mi, kot bi mi žugalo s prstom, da si moram vsak dan strogo načrtovati. Če že moram, naj vključim tudi kdaj bom srečna in kdaj bom žalostna. Halo!?
Mimogrede na TV trenutno seveda spremljam tudi uspehe in neuspehe nadpovprečnih športnikov z izklesanimi in čudovitimi telesi na olimpijskih igrah v Riu. Vsa čast njihovim uspehom, predvsem pa trudu, ki so ga vložili vanj. A to so njihovi cilji, njihova sreča in zadovoljstvo. Seveda tudi meni z vso iskreno privoščljivostjo napolnijo srce s srečo, če se to zgodi pod slovensko zastavo. V mislih jim pošiljam čestitke. Pa vendar se z mojim dnem, ne bo ukvarjal nihče drug, razen mene. Rezultati pa bodo samo moji, dobri ali slabi, sreča ali nezadovoljstvo.
Zato skrbim za lastno dobro počutje. Brez njega nisem ustvarjalna, učinkovita.
Zato mi ni vseeno za moj izgled. Le tako sem lahko simpatična, privlačna, družabna.
Zato se veliko smejim, a tudi jočem. Prepričana sem, da zatiranje lastnih čustev najeda zdravje.
Zato se izobražujem na vsakem koraku. Učim iz življenja in od ljudi, ki me obkrožajo.
Zato, ko sem utrujena zaspim.
Zato imam svoj urnik. Brez njega res ne gre. A si dovolim tudi kršit lastna pravila, kajti dovolim si biti tako srečna kot žalostna, predvsem pa zdrava in fit!
Ker z načrtovanim ne pretiravam, nemalokrat kršim lastna pravila tako, da naredim zase in dobro počutje še več od načrtovanega. Pa ne goljufam samo sebe, le fantastično se počutim!
Igra barv, svetlobe in ples čopičev je moja strast odkar pomnim. Zato se še vedno igram. In ko vstopite vi dragi gledalci v moj svet, se nekaterih, kot sapica, dotaknem. Ukradem čas in idej ne zmanjka. Še vedno letim.