Zakaj je kobacanje pomembno?

Človek je ustvarjen za gibanje. Gibanje pa se začne že pred rojstvom, v maternici, kjer se v centralnem živčnem sistemu (možgani in hrbtenjača) vzpostavljajo določene povezave med živčnimi celicami (sinapse), na katerih temeljijo gibanje, ravnotežje, spomin, integracija čutnih dražljajev ipd.

Ko dojenček pride na svet, se njegovo gibanje zazna, ko zeha, se preteguje, izteguje roke in noge, odpira in zapira oči, obrača glavo.

Kasneje se uči obračanja z boka na bok, na trebušček in na hrbet, držanje predmeta, seganje po njem.

Njegova razvojna pot je dolga, preden se postavi na svoje lastne noge.

Proces razvoja ravnotežja se nadaljuje z osnovnim gibom iz hrbta na trebušček, kar vpliva na telesno shemo. Vse to vodi v pripravo na kobacanje, sedenje in stojo ter samostojno hojo. Vse skupaj je neprekinjen proces gibanja, v katerem je uspeh vsake stopnje odvisen od uspešnega zaključka na prejšnji stopnji.

Dojenčki se torej morajo najprej naučiti premikati svojo težo na trebuščku, kar je spodbujeno z željo prijeti in/ali doseči predmet. Trebušna lega je pomembna, ker razvija oporo na roke, kar je predpogoj za kobacanje po štirih. Kobacanje pa je fiziološki način učenja hoje.

Vedno več je dokazov, da je kobacanje pomembno pri razvoju dojenčka. S tem ko dojenček kobaca, deluje celotno telo, od krepitve mišic, do koordinacije, razvoja motoričnih sposobnosti, oblikovanje krivine hrbtenice.

5 glavnih razlogov, zakaj je kobacanje pomembno:

~ Fizični razvoj

S kobacanjem se razvijajo mišice vratu, rok, ramen in nog. Pomaga pri opori in razvoju grobe in fine motorike. Pri kobacanju morajo biti mišice jedra dovolj močne, da obdržijo dojenčka na vseh štirih.

~ Vid

Pri kobacanju se razvija koordinacija med roko in očesom. Vpliva na razvoj vizualnih veščin, saj velikokrat uporabljajo svoj »pogled na daljavo«, kar pomeni, da najprej pogledajo naprej in si postavijo svoj cilj (npr. priti do igrače), nato pa pogleda nazaj v roke, kar zahteva akomodacijo oči (binokularni vid).

Preverite tudi: Baby Shower: Popoln vodnik za načrtovanje nepozabnega dogodka

~ Razvoj možganov

Če opazujete dojenčka, ko začne s kobacanjem, se v zgodnji fazi učijo, kako uskladiti obe strani telesa, da bi se premaknili. Ko se premakne leva roka, se premakne desna noga in obratno, ko se premakne desna roka, se premakne leva noga. To je začetek dvostranske koordinacije telesa (kontralateralno gibanje). Dalj časa ko dojenček kobaca, večja je komunikacija in aktivnost izmenjave informacij med levo in desno stranjo možganov. Komunikacija možganov pa je pomembna za veščine, ki zahtevajo koordinacijo obeh strani telesa (hoja, tek, lovljenje žoge, vožnja s kolesom, celo branje in pisanje).

~ Motorično planiranje

Pojavi se motorično planiranje, ko dojenček začne delovati z namenom ustvariti lastno aktivnost. Je senzorični proces, ki dojenčku omogoča, da se prilagodi nalogi in se nauči, kako jo opraviti sami. Tudi začetki kobacanja, kjer morajo razmišljati, kako uskladiti svoje premikanje, je motorično planiranje. Ko so ti vzorci osvojeni, se avtomatizirajo.

~ Zaupanje vase

Kobacanje razvija pri dojenčku občutek zaupanja vase in svoje sposobnosti. Več izkušenj kot bo imel (tako uspešne kot neuspešne), bolj bo samozavesten pri premagovanju ovir. Kot pravi Bergant T., dojenček z gibanjem pridobiva izkušnje o sebi in tudi neugodne izkušnje pomembno vplivajo na njih, saj se jih nauči premagati. Dojenčki odkrivajo svoj potencial in njihove omejitve. Več izkušenj kot bodo imeli, bolj bodo vedeli, kdaj upočasniti, premagati stopničko, raziskati oviro.

Vsak dojenček kobaca, če mu le dopustimo, da gre po po naravni poti razvoja

seznam rojstnodnevnih lokacij