Pred skoraj dvema letoma sem postal dedek deklice Naje in lahko rečem, da je to zagotovo ena izmed najlepših stvari, ki se mi je zgodila v življenju. Imeti priložnost opazovati majhno punčko, kako odrašča in se uči o svetu, je nekaj izjemno čudovitega.
Ni dneva, da si nebi vzel nekaj minut samo za opazovanje česarkoli počne; od branja knjig do igranja z morskim prašičkom.
Naja me je veliko naučila, odkar je z nami in vem, da nas lahko majhni otroci naučijo izjemne lekcije, katere smo mnogi izmed nas pozabili, ko smo odrasli. Te majhne stvari, ki jih otroci poznajo so tako logične, da me resnično preseneča kako zelo smo pustili svetu, da nam opere možgane in spremeni v lutke, ki ne znajo živeti.
Z vami bi torej rad delil 5 stvari, katere me je naučila vnukinja Naja, ki se ne zaveda, kako zelo spreminja svet vsem nam, ki jo imamo priložnost opazovati med odraščanjem.
- Naučila me je reči: NE. Naja ve, kaj si želi in česa si ne želi, zato ne razmišlja, preden reče ne žlici špinače ali objemu, ko se je zbudila, če Naja nečesa ne želi reče NE. Nič pojasnjevanja ali opravičil, preprosto tega ne želi in to pove naglas.
- Naučila me je, da večkrat kot padeš, večja je možnost, da ti uspe. Prav neverjetno jo je opazovati, kako pleza na stol ali na posteljo in kako se trudi in ji spodrsne, ampak vstane in začne znova. Le redkokdaj bo prišla h komu in prosila naj jo dvignemo, vsakokrat poskuša znova in znova. Nič jokanja ali izgovorov, niti zmatrana ni, ona ve kam želi priti in se bo zato potrudila, četudi bo nekajkrat padla.
- Naučila me je veselja do majhnih stvari. Moja vnukinja Naja je vedno nasmejana, pa naj bo dež ali sonce. Veseli se, ko se skrije pred kom, ko potrka na vrata in čaka, da teta odpre in ko vidi mačko ki gre mimo nje. Vse ji je v veselje in ji privabi nasmešek na obraz.
- Naučila me je, da je pomembno poskušati stvari. Če Naja vidi, da kdo kuha bo želela pomagati pri mešanju, če vidi, da nekdo pelje psa na sprehod, ga bo želela držati za povodec, če vidi, da nekdo barva, bo želela barvati tudi ona, če se nekdo češe, bere ali tipka na računalnik – uganili ste, tudi ona želi to poskusiti. Vse se ji zdi vredno poskusiti in naučiti.
- Naučila me je, da je življenje resnično lahko in zabavno. Naja rada poje in pleše, rada se zafrkava in pozdravlja ljudi na cesti. Ni je sram ali strah, da bi izgledala čudno, zanjo je to vse normalno. Ne skrbi je kaj si bodo drugi mislili, če kliče dedija na glas čez celo trgovino ali pomaha ljudem v avtu, počne, ker ji še nihče ni rekel, da tega nebi smela.
Kot vidite, lahko majhna punčka, ki ima skoraj dve leti, nauči ogromno nekoga, ki počasi koraka proti petdesetemu letu (no, šele čez nekaj let). Količina veselja, ljubezni in radosti kot jo ima Naja v sebi je dovolj, da spreobrne še tako slab dan v čudovitega. Saj si nemoreš pomagati, ampak se nasmejati, ko te pogleda z modrimi očkami in ti reče hvala, kar zanjo pomeni prosim.
Imate vi otroka v svoji družini? Kaj ste se vi naučili od njih? Razmislite česa bi lahko vnesli več v svoje življenje, od smeha do plesa in tega, da se postavite zase. Poglejte na svet skozi oči otroka in se odločite, da ga boste živeli bolj kot oni: z radostjo, radovednostjo in nasmehom na obrazu.
“Drobec ljubezni je lahko kot kaplja vede, ki podari roži moč, da se ponovno dvigne. Verjamem v moč ljubezni. Ljubezen je edini ključ, ki odpira rajska vrata.” Phil Bosmans