Nikoli ni bilo na svetu več ponudnikov s področja “obvladovanja stresa” kot danes, pa vendar vemo, da ljudje množično trpijo za njegovimi posledicami, še več, kronični stres in njegove posledice drastično naraščajo. Številke so resnično zaskrbljujoče, saj je več kot 70 odstotkov obiskov osebnega zdravnika povezanih s posledicami stresa. Past v katero se človek ujame je v tem, da posledice niso takojšnje in tako si zlahka nerealno predstavljamo da se nam nič ne more zgoditi. Toda temu ni tako. Pride dan, ko posledice izbruhnejo tudi v telesu.
Kronični stres je strup za telo
Obvladovanje stresa ni enostavno, saj je stresni odziv telesa temeljna preživitvena funkcija. Vklop hitrega stresnega odziva je nekajkrat hitrejše od zavestne kontrole, usmerjajo pa ga nezavedni, tudi s hormoni vodeni mehanizmi. Od vseh oblik stresa pa je dolgoročni in kronični stresni odziv najnevarnejši, saj je nanj na nek način navadimo in ga celo vzdržujemo.
Ali ločite med eustresom in distresom?
Prijetno ali neprijetno počutje sploh ni nujno povezano močjo doživljanja. Pomislite samo na vlakce v zabaviščnih parkih, kjer se lahko ljudje kljub močnemu vznemirjenju odlično počutijo. Telo ravno tako preplavljajo adrenalin, kortizol in ostali stresni hormoni v večjih količinah, prav takih, kot bi šlo za resno nevarnost. Ljudje za to vznemirjenje celo plačujejo. Kje je torej tu vloga sproščanja? Kadar rečemo da smo pod stresom, navadno mislimo na distres, ki ga doživljamo kot izredno neprijetno stanje, ki bi se mu radi izognili.
Poskrbite zase, preden bo prepozno
Ljudje smo različni. Zagotovo v svoji okolici poznate koga, ali ste celo sami taki, ki ga joga in podobne “sproščujoče” aktivnosti dražijo ali celo “živcirajo”. To ni nič nenavadnega, je povsem normalno. Razlikujemo se v osebnostni lastnosti, ki ji strokovno pravimo potreba po dražljajih. Ljudje imamo vrojeno drugačno potrebo po količini in intenzivnosti dražljajev iz okolja. Spomnite se šolskih dni, ko se nekateri učijo lažje ob glasbi, druge pa to močno moti. Enako velja za sproščanje, jogo, meditacijo, dihalne vaje, itd. Pri nekaterih ljudeh in teh ni malo, med njimi pa je vsekakor več moških kot žensk tovrstna umirjanja stresni odziv telesa celo povečajo.