POPOLNOST?

Drage gospe in gospodične! Povejte mi – katera od vas bi bila rada popolna? Katera bi bila rada uspešna, popolno uspešna?

Saj poznate zgodbo. »V službi je bil sestanek in ko sem hotela povedati svoje mnenje, me je zagrabila trema in sem bila tiho. Potem sem klicala prijateljico, s katero sva bili zmenjeni za kavico in se ji zlagala, da ne morem priti, ker sem pozabila, da ima hčerka nek rojstni dan in jo moram peljati tja. V resnici sem si želela domov, ker me je čakala gora neopranega perila. Počutim se nesposobno. Ne znam razdeliti časa za vse, kar bi rada. Zvečer sem utrujena, mož bi se rad ljubil. Jaz pa skoraj zaspim med seksom. Ne morem shujšati, rada bi imela voljo za telovadbo. Kako druge to zmorejo? Pa imam samo dva otroka, kaj če bi jih imela več? Rada bi več od sebe, pa ne vem, kako, rada bi bila bolj pogumna, bolj odločna, rada bi se znala postaviti zase, rada bi bila lepša, boljša mama, boljša žena, boljša prijateljica, imam slabo vest… Počasi se bom sesula.«

Glede popolnosti je bilo napisanega že veliko. Popolnost, boste rekle, je nedosegljiva. Ja, je, če nam PREDSTAVLJA nekaj nedosegljivega. Zato, ker je edina težava popolnosti to, da si sami postavljamo merila, kaj je za nas popolno. Če si pri štiridesetih želimo imeti po npr. dveh porodih (ali celo več) postavo šestnajstletnice in mislimo, da bomo popolne samo takrat, ko to dosežemo, je popolnost nekaj, kar nam pomeni nedosegljiv cilj. Ali pa če nam popolnost pomeni to, da je doma vse na svojem mestu, da ni nikjer enega samega prašnega delca, da je perilo tip top zlikano in zloženo v omarah, da so otroci poslušni, da je partnerja ena sama ljubezen, da se nikdar ne sporečeta, da vi nikdar ne povzdignete glasu, da… Takrat je popolnost breme. Je nekaj, kar nas izžema in pristanemo v nezadovoljstvu, celo bolezni. In ja, ženske bi bilo rade popolne! V službi, doma, v partnerstvu, kot prijateljice, kot mame, kot hčerke, lepe, pametne… Povsod nezmotljive, vedno prijazne in pripravljene pomagati, popolne ljubimke, gospodinje, s popolnimi telesi. Pa ne gre, mar ne?

Kdo nam je postavil standarde popolnosti? Me same si jih postavljamo, vedno znova.

V resnici pa sploh ne vemo, da me že smo popolne!!! Da so vsa naša ravnanja popolna. Da je popolno vse, kar počnemo. V tem danem trenutku. Toliko zmoremo. Toliko ta trenutek znamo. Vsaka naša odločitev, ki jo sprejmemo, je v danem trenutku za nas popolna. Ko se naslednjič znajdemo v situaciji, ki je podobna neki drugi, v kateri smo že bile, se lahko odločimo drugače. Ker imamo neko novo znanje, zavedanje, nek nov pogled. Ampak ta hip je vse popolno. Tudi takrat, ko nismo zadovoljne. Ker nam naše nezadovoljstvo kaže na to, da bi bilo nekaj potrebno spremeniti. Torej je tudi to nezadovoljstvo popolno!

Juhej, kakšno olajšanje! Kaj nam je torej storiti?

Najprej se ozrite v svoja življenjska področja in si zapišite, kaj pričakujete od sebe. Ugotovile boste, da pričakujete preveč, mnogo, mnogo preveč. Potem se odločite, na katerem področju bi rade naredile korak naprej k občutku večjega zadovoljstva. Za ostala področja si zastavite nižje kriterije, vendar takšne, da so še vedno sprejemljivi. Prenehajte se primerjati. Vi ste edinstveni. Zavestno se odločite, kateremu od področij lahko malo pogledate »skozi prste«. Lahko pristanete na več prahu doma? Ali vas količina prahu določa kot gospodinjo? Lahko skuhate kakšno kosilo manj? Lahko v službi rečete NE, ko vam želijo naložiti dodatno delo? Lahko rečete otroku NE, ko želi, da ga peljete nekam, lahko stopite pred ogledalo in si rečete, da ste super?

Zavedanje, da smo popolne, je odlično. Zato je dosegljiv POPOLN OSEBNI IN POSLOVNI USPEH. Brezplačne vsebine, predavanja in vaje najdete tudi na spletni strani http://sasaeinsiedler.si

Kaj pa je temelj osebnega in poslovnega uspeha v brezplačnem spletnem predavanju: www.sasaeinsiedler.si.