Nihče od nas si ne želi zboleti, kaj šele zboleti s težjim potekom bolezni ali celo z bolnišnično oskrbo. A te dni je možnosti za bakterijsko okužbo dihal precej velika, saj se že najmanjši prehlad zgodi izredno preprosto – s prenosom kužnih kapljic ob kihanju in kašljanju.
Tako je tudi pri pljučnici. Različne pnevmokokne okužbe namreč povzroča bakterija Streptococcus pneumoniae (pnevmokok).
Obstaja več kot 100 serotipov te bakterije, od katerih večina lahko povzroči bolezni. Pnevmokoki so namreč povsem normalno prisotni v sluznicah dihal, predvsem v nosu in žrelu. Tudi oni se prenašajo s kužnimi kapljicami, ki nastanejo ob kihanju in kašljanju.
Za nastanek bolezni je poleg prisotnosti bakterije pomembna tudi zmanjšana odpornost. Ogroženi so zlasti majhni otroci, starejši ljudje, ljudje s kroničnimi boleznimi in imunskimi pomanjkljivostmi. Tveganje za nastanek pnevmokoknih bolezni povečujejo tudi predhodne virusne okužbe dihal, ki oslabijo lokalno odpornost.
Do prenosa pnevmokoka lahko pride dokler je pnevmokok prisoten v izločkih dihal. Za širjenje pnevmokokov so zdravi nosilci bakterije pomembnejši kot bolniki.
Definirajmo pljučnico in druge pnevmokokne bolezni
Pnevmokok lahko povzroči vnetje obnosnih votlin, vnetje srednjega ušesa, pljučnico, okužbo krvi (bakteriemijo, sepso) in vnetje možganskih ovojnic (meningitis). Nekatere hujše pnevmokokne okužbe (invazivna pljučnica, sepsa, meningitis) se lahko končajo tudi s smrtjo.
»Od vseh nalezljivih bolezni je pljučnica tista, ki od vseh nalezljivih bolezni ubije največ ljudi. Eden od povzročiteljev pljučnice so pnevmokokne okužbe, proti katerim se lahko najbolj ranljivi – mlajši od 5. in starejši od 65. let ter kronični bolniki – učinkovito zaščitijo s cepljenjem, ki je za njih brezplačno. Pnevmokokne okužbe se zdravijo z antibiotiki. V zadnjem času zdravljenje teh okužb otežuje dejstvo, da so povzročitelji na antibiotike vedno bolj odporni, zato je cepljenje proti pnevmokokom še toliko bolj pomembno. V Sloveniji je pogostost invazivnih pnevmokoknih okužb višja kot v številnih evropskih državah, kjer se je po uvedbi rednega cepljenja proti pnevmokoku stopnja okužb zelo znižala.« je povedal Aleksander Jus, mag. zdr. nege, pomočnik direktorja za zdravstveno nego Zdravstvenega doma dr. Adolfa Drolca v Mariboru.
Brezplačna zaščita za starejše in kronične bolnike
Stroka cepljenje priporoča, saj je cepivo varno (je mrtvo) in učinkovito (v 23 – valentnem cepivu se nahajajo tisti serotipi pnevmokoka, ki najpogosteje povzročajo invazivno bolezen). Potreben je le en odmerek cepiva.
Želja je, da se cepijo vsi, ki imajo visoko tveganje za pnevmokokno okužbo, torej vsi kronični bolniki ter vsi starejši od 65 let. S tem bi lahko preprečili težje poteke bolezni in številne zaplete, hospitalizacije pa tudi marsikatero smrt.
Nekaj informacij o cepilnem dnevu si preberete še tukaj.