Ženska, ki ljubi moškega, bo postavila držo, ki bo zaobjela ves njen svet. Z vso mehkobo in milino bo predala svoj objem njemu, ki bo dobil priložnost, da izkusi ljubezen, ko ženska ve, kaj hoče. Hoče moškega, ki je in bo ostal moški. Z vsemi svojimi boji in nameni in s sodelovanjem v odnosu, ki bo okrepil tudi njegovo dušo. Ko ga bo objela ženska, ki ve, kaj hoče, bo to začutil. Ne bo se mogel izmakniti njeni ljubezni, ker ga bo posrkala vase.
Ženski objem, ki je objem njene moči, strasti in hrepenenja, bo sam po sebi vzbudil podobno hrepenenje v moškem. Zaželel si bo te čistosti namena, ko je predaja obojestranska in vabi k nečemu prvinskemu. Tu ni več nobenega dokazovanja, ne ženskosti ne moškosti, to je samo zlitje ženske in moške energije, ki sestavi celoto, ki vse postavi na svoje mesto. Takšen objem je čuten in strasten hkrati, je nežen in zahteven hkrati, je svoboden in zavezujoč, ne konča se hitro, ne popušča in varuje objem sam. Skuša te ustaviti v času, da na njega pozabiš, da ga doživljaš polno in nežno in z neskončnim hrepenenjem po še in več. Ljubezen poskrbi sama zase. Ljubezen bo dala vse najboljše, ko bo ženska imela v sebi avtentično moč.
To žensko moč je današnji čas zastrl pod okrilje dokazovanja zunanje privlačnosti. Zunanja privlačnost je raznolika, kot so raznolike ženske. Veliko jih podleže trenutnim muham, ki narekujejo, kako naj bo ženska ženska. A prav s tem izgubi svojo ženskost. Vsaka ženska duša nosi v sebi zapis, kako in v čem se najbolje počuti, katere so njene barve, tkanine in kroji in kakšno je okrasje, ki ji bo dodalo njeno noto.
Samo takšna ženska bo lahko sploh začela razmišljati, da si želi izraziti sebe in svojo ženskost iz sebe, takšne, kot je v resnici. Ne more vsaka ženska biti močna poslovna ženska. Kot ne more biti vsaka ženska uspešna umetnica ali sooblikovalka družinskega življenja. Vsaka ima svoje danosti, darove in vedenje. Iz tega bi naj ženska znala izluščiti in izraziti svojo bit. Lahko ima željo po sproščenosti, udobnosti, a vendar se bo kazala okolici veliko bolj ženstvena kot nekatere, ki oblečejo obleko zapeljive in narejeno seksualne zunanjosti.
Redko bo že mlada ženska znala na ta način izražati sebe. Sploh v današnjem divjem tempu, ki ga narekujejo mediji, zapovedniki mode in kreatorji oblačil, bo mlada ženska težko prepoznala svojo ženstvenost. S časom oziroma z leti pa se bo prepoznala v »svoji obleki«. To je tudi čas njenega preporoda. Ne bo več čutila potrebe, da mora komurkoli slediti razen sebi. Točno bo vedela, kaj ji je všeč in zakaj.
Kar izražajo ženski gibi, njena drža in milina obraza, ne more narediti nobena obleka. Ko bo moški, ki išče avtentično žensko, prepoznal v njenih očeh to mehkobo ženske duše, ga bo omamila nezavedno. Lahko bo odklonilen do svojih občutij, mogoče jih ne bo hotel razumsko priznati. Vendar mu bodo misli nagajale.
Spominjal se bo vsakega giba, vsake poteze in drobnih malenkosti, ki to ne bodo več. Začel bo razmišljati o tej ženski, pa če bo to hotel ali ne. Lezla mu bo počasi pod kožo in ga delala nemirnega. Želel si bo okusiti to avtentično moč ženske.
V tem pogledu lahko ženska odda svoje signale, ko je že izbrala svojega moškega. Takrat se bo spremenil ves energijski tok, ki bo zaokrožil med njima. Ne bosta vedela, zakaj. Tudi ne bosta zavestno naredila ničesar, a vendar bosta vedela, da sta v mislih drug drugega. Misli bodo nežne in hrepeneče, strastne in ljubeče. Vsaka misel po dotiku bo vnesla željo po naslednjem dotiku, ki bo želel prehoditi vsak milimeter kože, ne pozabiti ljubiti vsako poro, vsako celico fizičnega telesa.
Takrat bo samo misel na dotike sprožila proces, ki mu lahko rečemo že ljubljenje. Če dva vesta, brez dvoma, da čutita podobno, zato ne bosta potrebovala besed, niti vsakodnevne bližine. Misel bo sama po sebi posrkala energijo enega ali drugega. Hrepenenje bo vzajemno in čutila ga bosta v obliki vibracij in gomazenja po telesu, tudi pikanja in zbadanja po delih kože, ki bodo naključno v mislih. Ta želja s časom ne bo zamirala, temveč bo postajala iz dneva v dan močnejša.
Takrat bo vso njeno telo postalo usklajeno in ritmično. Lahko bo izrazila svojo avtentično moč, moč svojega duha in sprejela v svoj objem moškega, kateremu se je namenila predati v svoji neskončni želji, milini in nežnosti. V rokah, na blazinicah svojih prstov bo želela občutiti, kaj ji bo prinesel dotik sam. Želela bo občutiti, kako ji takrat bije srce in kako ji sledi duša.
Želje bo združila v neverjetno moč in si utrla pot do sonca, do zvezd, pa naj jo stane, kar hoče. Nič ji ne bo več pomembno, vsaj ne vse tisto, čemur je do sedaj namenjala največ pozornosti. Ne bo ji pomembno, kje biva, kje ustvarja, in katere otroke vzgaja. Tkala bo naprej svoje življenje s takšno hrabrostjo in zanosom in ob tem uporabila že vso znanje, ki ga je pridobila s svojimi izkušnjami skozi leta iskanja.
Ljubezen bo spojila vse razlike, porušila vse pregrade in zastavila nov cikel, ki bo hkrati prastar in avtentinčen vsem, ki so to pot že kdaj prehodili.
Zato sem se rodila, da bom utrla svojo pot k Soncu, v simbiozi s svojo ljubeznijo, ki jo kličem in iščem že od rojstva. Vem, da je. Da čaka. In ko bo prišel najin čas, se bo na tistem posebnem, samo najinem koščku sveta, vse postavilo na svoje mesto.
To lahko stori – LE LJUBEZEN, OBSIJANA S SONCEM!
