A je tvoje življenje prototip popolnosti?

Kovačeva kobila je vedno bosa.

Pometi najprej pred svojim pragom.

Tisti, ki je greha prost, naj vrže prvi kamen.

Ne sodi človeka, dokler ne prehodiš milje v njegovih čevljih.

Mavrica ni črno-bela, odtenkov je nešteto.

Bog je naredil človeštvo po svoji podobi; pred njim smo vsi enaki.

 

To je le nekaj pregovorov iz novejših, nekaj pa tudi iz precej starejših časov. Toliko let se že ukvarjam z duhovnostjo in dobro samopodobo, iščem notranji mir in svobodo, pa tega še vedno nisem doumela:

»Kdo si ti, da me sodiš? In kdo sem jaz, da moram tvojo sodbo sprejeti?«

Vse kar do zdaj vem je to, da nekateri pač morajo povedati svoje mnenje; za dejstvo, da zaradi tega dobimo občutek slabe vesti in krivde, smo pač odgovorni sami. Nekateri ne znajo drugače. Sploh se ne vprašajo ali so klicani zato, da izrazijo mnenje o stvareh, ki ne vplivajo na njihova življenja.

Zato vas vprašam: Zakaj toliko posegate v življenja drugih ljudi? A vam je zmanjkalo materiala za delo na sebi? Dvomim!

Delo na sebi je edina služba na tem svetu, s katero lahko podpišete pogodbo o zaposlitvi za nedoločen čas. Od nje se ne morete upokojiti, fizično se konča z vašo smrtjo. To je tudi edina služba, ki vam daje izjemno ugodno obrestno mero, s tem, da postanete srečni, svobodni in neodvisni. To je edina služba vašega duha, kjer ste sami svoj mojster, kjer ste začetek in konec, alfa in omega ter vse ostale črke vmes. Tu delajte – naj bo to vaš hobi. In ne to, da morate krmariti življenja znancev in družine, ker imate občutek, da nimajo pojma kaj delajo. A vi znate početi vse in veste vse? A je vaše življenje prototip popolnosti?

Ko se boste sčasoma naučili, da se ne mešate v osebne odločitve ljudi, boste opazili, da se bodo tudi drugi manj vmešavali v vaše. V članku za en znan portal sem zapisala, da Univerzalna knjiga življenjskih navodil NE OBSTAJA. Zato ima vsaka duša možnost, da zase napiše svojo.

Notranji mir in ljubezen sta odgovor na vsako vprašanje.

Namaste.