Šele v odsotnosti polne kapacitete pljuč prepoznate pomen vsakega vdiha.

Društvo za pljučno hipertenzijo Slovenije je včeraj, v sredo, 24. maja 2023, na Prešernovem trgu v Ljubljani pripravilo dogodek Vsak vdih šteje. Mimoidoče so skrbno ozaveščali o pljučni hipertenziji in njenih simptomih. »Z dogodkom in stojnico sredi Ljubljane smo želeli pritegniti čim več ljudi, ki so se lahko preizkusili v prilagojenem šest-minutnem testu hoje s slamicami. Tako so z lastnimi pljuči uvideli, kako dihajo bolniki s pljučno hipertenzijo,« nam je zaupala predsednica društva Tadeja Ravnik. »Dihanje bolnika je namreč skoraj enako dihanju zdravega človeka z nosno ščipalko in dvema slamicama v ustih. S tem otežimo dovod kisika v pljuča, zato se posameznik hitreje zadiha in zmore manj fizičnega napora.« je še povedala.

 

Prilagojenega testa hoje se je na Prešernovem trgu udeležilo okoli sto ljudi. Občutki in izkušnje pa so bili pri vseh zelo podobni – uvid in presenečenje, kako težko je dihati in kako tesnoben občutek je, ko enostavno ne moreš vdihniti s polnimi pljuči. Strnili smo nekaj izjav po opravljenem testu:

 

»Jaz sem mislila, da bo to bolj enostavno, pa ni. Kar stiska te, ni prijetno, če ne moreš vdihniti. Nikoli v življenju še nisem doživela takšnega občutka, da ne bi mogla vdihniti. Ne predstavljam si, da bi morala takole živeti.«

»Zanimiv test je tole. Predvsem ta občutek obremenjenosti pljuč, ker dobijo premalo kisika in potem nekako stalno občutiš pomanjkanje kisika oziroma količine zraka v pljučih. Čutil sem tudi pritisk v prsih in pljučih. Težko je, res težko.«

»Ker se mi hoja s slamicami in nosno ščipalko po ravnem ni zdela tako težka, me je zanimalo, kako je, če moraš zraven gledati še otroka, mu kaj pokazati, na primer, kako skočiti z ene majhne stopničke. No, to pa se je pokazalo za zelo težko. Začne te tiščati v prsih in takoj postaneš utrujen. Ni enostavno.«  je povedala dr. Uršula Salobir Gajšek, dr. med., specialistka ginekologije iz SB Celje.

 

S svojo izjavo ni presenetil tudi Cene Prevc, nekdanji smučarski skakalec: »Šest-minutni test hoje je kar zahteven. Meni osebno je bil sicer izziv že držati slamice v ustih in res dihati samo skoznje. S slamicama in nosno ščipalko sem poskusil tudi hojo po stopnicah in priznam, je kar težje kot po ravnem. Če bi moral po stopnicah hoditi dlje časa, bi zagotovo potreboval predah. Verjamem, da je za nekoga, ki mora celo življenje dihati na tak način, to zelo zahtevno.«

 O pljučni hipertenziji

Pljučna hipertenzija je bolezen, ki prizadene pljuča in srce. Krvni tlak v arterijah bolnikov s pljučno hipertenzijo je višji od običajnih vrednosti. Pljučna hipertenzija lahko nastane zaradi številnih vzrokov, vsem pa je skupno, da vodijo do zoženja ali zamašitve pljučnih arterij. Ker je izmenjava plinov zaradi zmanjšanega dotoka krvi v pljuča otežena in ker srce kri črpa proti višjemu uporu kot običajno, se pri posamezniku pojavi prekomerna zadihanost.

 Kdaj utrujenost več ni utrujenost, ampak znak za alarm?

»Eden prvih indikatorjev, da se nekaj dogaja s telesom, je zagotovo nenadna utrujenost in pretirana zadihanost. Ko enkrat enostavno več ne zmorete niti hoje po stopnicah v prvo nadstropje ali pa opravljati osnovna hišna opravila, kot je preoblačenje postelje, je morda priložnost, da se pomisli tudi na možnost pljučne hipertenzije.« pojasnjuje Ravnikova.

 

Simptomi, ki so značilni za pljučno hipertenzijo, so sicer zelo pogosti tudi za druge veliko bolj pogoste bolezni, kot so na primer astma, kronična obstruktivna pljučna bolezen (KOPB) ali popuščanje srca. »Pomembno je, da ob morebitnem neuspešnem zdravljenju za katero izmed drugih bolezni, pomislimo tudi na pljučno hipertenzijo. Želimo si, da je to v najkrajšem možnem času, saj lahko bolezen zelo hitro napreduje. Brez podpornega zdravljenja pa lahko napredovanje bolezni velikokrat vodi tudi do zadnje možnosti za preživetje, presaditve pljuč in/srca.« še dodaja Tadeja Ravnik.

Odlična novica za bolnike s trombembolično pljučno hipertenzijo

V ljubljanskem Univerzitetnem kliničnem centru so pred kratkim pričeli z izvajanjem pljučne endarterektomije. Gre za zahtevno operacijo, ki je primerna za približno dve tretjini bolnikov s kronično trombembolično pljučno hipertenzijo (CTEPH), bolnikom pa omogoča ozdravitev.

»Operacijo izvajajo kardiovaskularni kirurgi, v podporo pa nam je eden od vodilnih centrov v svetu (Royal Papworth Hospital, Cambridge). Strokovnjaki s Cambridga nam bodo v podporo tudi pri uvajanju manj invazivnega načina zdravljenja z balonskimi dilatacijami pljučnih arterij, ki je primerno za bolnike, ki sicer niso kandidati za operacijo,« pojasnjuje as. dr. Polona Mlakar.

Prve balonske dilatacije bodo predvidoma izvedene v juniju, opravljali pa jih bodo interventni radiologi. To je velik korak naprej pri obravnavi bolnikov s CTEPH, ki jih je Slovenija doslej pošiljala na zdravljenje na Dunaj.