Ljubosumje je za romantiko kot sol za hrano. Malo lahko izboljša okus, preveč lahko pokvari užitek, v določenih okoliščinah pa je smrtno nevarno. Maya Angelou

Ljubosumje je zimzelena tema v literaturi, gledališču, operi, likovni umetnosti, filmu … in nenazadnje tudi v črni kroniki. Samo pomislite na vse ljubezenske trikotnike, spletke in umore iz strasti. Rusi pravijo, da sta ljubezen in ljubosumje sestri. Angleška beseda jealousy izhaja iz latinske besede zelus, ki pomeni strast. Tudi slovenska beseda je zelo pomenljiva.  Kadar smo ljubo-sumni, sumimo ljubljeno osebo. Česa jo sumimo? Da nam je kakorkoli nezvesta oziroma, da zanjo nismo več ekskluzivni. Ljubosumni smo namreč takrat, kadar čutimo, da je nek naš pomemben odnos ogrožen s strani tretje osebe.

Ljubosumje spada med samozavedajoča čustva in se razvije pri otrocih v drugi polovici drugega leta starosti. Sovpada z razvojem besedic jaz, moje in prepoznanjem lastne podobe v ogledalu. Vendar se zametki pojavijo že mnogo prej.Raziskovalka Sybil Hart je naredila poskus s šest mesečnimi dojenčki, katerih mame so pestovale dojenčku podobno lutko. Dojenčki so glasno protestirali in kazali očitne znake ljubosumja.

Ljubosumje je sestavljeno čustvo, saj vsebuje: 

  • strah pred izgubo pomembne osebe zaradi nekoga tretjega, 
  • sum ali jezo zaradi domnevne izdaje,
  • nizko samozavest in žalost zaradi domnevne izgube,
  • negotovost in osamljenost,
  • nezaupanje.

Poznamo več vrst ljubosumja: romantično/seksualno, med prijatelji, med sorojenci, med starši in otroci itd.  Mi se bomo tokrat omejili na romantično ljubosumje.  

Kdaj smo ljubosumni?

O romantičnem/seksualnem ljubosumju govorimo takrat, kadar čutimo, da je ogrožen naš parterski odnos. Ogroža ga tretja oseba, za katero menimo, da poseduje določene kvalitete, ki jih mi nimamo, vendar so potencialno privlačne za našega partnerja. Ta oseba je lahko vizualno privlačnejša, uspešnejša,  inteligentnejša, bolj športna, jo zanimajo podobne stvari kot našega partnerja itd. Do nje seveda razvijemo tekmovalen odnos; doživljamo jo kot rivala, ki nam lahko vsak hip prevzame ljubljeno osebo.

Zakaj smo ljubosumni

Povodi za ljubosumje so lahko zelo različni

Vaš mož se spogleduje z žensko pri sosednji mizi. Vaša žena vsakodnevno hodi na kosila s sodelavcem. Vaš fant uživa v intelektualnih pogovorih s kolegico. Vaša punca zadnje čase iz službe prihaja zelo pozno … Nekdo bo ob teh dogodkih le skomignil z rameni, medtem, ko bo drugega skoraj razneslo od ljubosumja. Od česa je to odvisno? Ljubosumje ima precej opraviti s tem, kako dojemamo sami sebe. Če s seboj nismo zadovoljni; se doživljamo kot neprivlačne, neuspešne in nezanimive, bomo neprimerno bolj ljubosumni kot, če imamo dobro samopodobo. Če se v odnosu počutimo ljubljene, cenjene in sprejete, če smo drug do drugega odkriti in si zaupamo, bomo manj ljubosumni, kot pa, če nas bo partner čustveno/spolno zavračal in nam prikrival stvari.

Če je najina ljubezen vzajemna in se za odnos trudiva enakovredno, bomo verjetno manj ljubosumni, kot pa, če partnerju enostransko izkazujemo ljubezen, brez da bi dobili karkoli nazaj. Kaj pa če imamo zdrav, ljubeč partnerski odnos in smo zadovoljni s seboj, pa smo kljub temu zelo ljubosumni? Potem se v nas najverjetneje prebuja nekaj iz preteklosti. Morda smo imeli slabo izkušnjo z bivšim partnerjem ali pa naše ljubosumje korenini v otroštvu, ko nam je bila zaradi določenega razloga odtegnjena starševska ljubezen/pozornost.

Koristi ljubosumja

Z malce ljubosumja partnerju pokažemo, da nam ni vseeno in da je za nas zelo dragocen. Če se zalotite, da ste ljubosumni, ker se je npr. prodajalka v trgovini spogledovala z njim, partnerju namesto, da bi ga nadrli ali kuhali mulo, o ljubosumju raje odkrito spregovorite. »Veš, prej sem bila pa kar malo ljubosumna, ko je tista ženska flirtala s tabo.« Tak dogodek lahko med vaju vnese iskro ljubezenske strasti ali pa ustvari plodna tla za prepir. To je povsem odvisno od vajinega odziva. Ljubosumje nas lahko motivira, da izboljšamo tisti vidik sebe, s katerim nismo zadovoljni. Če ste npr. ljubosumni na ženinega sodelavca, ki ima izklesano postavo, vas to lahko motivira, da izgubite nekaj odvečnih kilogramov. Če ste ljubosumni na partnerjevo kolegico, ki je zelo izobražena, vas to lahko motivira, da končno dokončate svoj študij.  Ljubosumje nam lahko služi tudi kot nekakšen opomnik, saj nas opozori, da naš partner ni samoumeven in da lahko kadarkoli odide. Zato se za odnos nikoli ne smemo nehati truditi. Ljubosumje je lahko tudi alarm, ki nam pove, da v našem odnosu nekaj ni v redu. Lahko, da smo se s partnerjem čustveno oddaljili. Morda ima afero; pa najsi bo ta čustvena, telesna ali pa pobeg v delo, šport ipd. V vsakem primeru je treba to stanje vzeti resno in se iskreno pogovoriti, kaj se v resnici dogaja.

Kdaj je ljubosumja preveč?

Pomembno je razlikovati med koristnim, zmernim ljubosumjem in obsesivnim ljubosumjem, ki lahko povzroči razpad partnerstva. Bolestno ljubosumje, znano tudi pod imenom Othellov sindrom je psihološka motnja, kjer oseba zmotno verjame, da ji je partner nezvest, ne da bi imela za to kakšne realne dokaze. Pri tem gre za  blodnjavo obsedenost s partnerjevo spolno nezvestobo.

Kako prepoznati bolestno ljubosumje?

  • nenehno zasliševanje partnerja (Kaj je počel? Kje je bil? S kom je bil?)
  • sumičavost in preverjanje telefonskih klicev, e-maila, družabnih omrežij in  drugih  komunikacijskih kanalov,
  • brskanje po partnerjevih osebnih predmetih,
  • odtegovanje socialnih stikov in interesnih dejavnosti zunaj doma,
  • obtoževanje partnerja, da ima afero, kadar se umakne, da bi se izognil zlorabi,
  • splošno pomanjkanje zaupanja,
  • verbalno in/ali fizično nasilje nad partnerjem in/ali domnevnim tekmecem,
  • iskanje izgovorov in obtoževanje partnerja za lastno ljubosumje.

Vir: Ljubosumje