Vse prevečkrat slišim ljudi, kako zahtevajo, da se drugi spremenijo in jim olajšajo življenje. Krivijo vlado in ministre, pa sorodnike in celo ljudi, ki jih niso videli že desetletja. Pričakujejo, da se bodo drugi spremenili in obrnili njihov svet na bolje. Krivijo zunanje situacije za to kako se počutijo, a sami ne naredijo ničesar.

V tem trenutku je naša največja grožnja segrevanje podnebja. V revnejših državah opažajo največje spremembe, zato tudi toliko migracij, kajti skušajo preživeti. In ko tako pogledam naokoli in povprašam katero starejšo osebo o klimatskih spremembah, mi odgovorijo, da to pa ni njihova težava in da se moramo zanesti na vlado, da nas reši. Nato začnejo govoriti kako imajo sami preveč problemov, kako naj pričakujem, da bi sedaj še razmišljali o tem kaj jedo in s čim se vozijo. To so krive velike industrije, mi normalni ljudje ne.

Pa vendar se sprememba začne z nami. Vsakokrat, ko se je človeštvo znašlo pred grožnjo se je ena oseba ponavadi vstala in postavila za pravico. Rosa Parks je vstala za črnce in tako začela uporništvo proti rasizmu v Ameriki, Gandhi in Martin Luther King Ml. sta vodila na tisoče ljudi proti svobodi in Malala Yousafzai se je postavila za pravice deklet v Pakistanu ter po tem, ko je bila ustreljena v glavo, prejela Nobelovo nagrado. Vsi ti ljudje so bili ena sama oseba, a so naredili spremembo na globalni ravni.

Kdo ste vi, da se tako pomanjšujete in ne verjamete v svoje sposobnosti? Morda ne boste spremenili sveta in prejeli nagrade za mir, a vsekakor lahko spremenite svet nekomu in se postavite za pravico. Vsaki dan lahko naredite nekaj za vaše življenje in boljše počutje brez, da bi vlada pomignila s prstom. Če želimo boljše življenje in več priložnosti si jih moramo vzeti. Na milijone ljudi ne živi v takšnem privilegiranem okolju kot vi, zato ni nobenega razloga, da se smilite sami sebi. Na vas je, da spremenite svoj svet, nihče drug ni odgovoren za vaše življenje. Vi ste!

Vem, da je težko priznati, da smo mi krivi za večino stvari, ki so se nam zgodile v življenju (napačna presoja, premajhna skrb, ljubosumje…), vendar samo tako bomo dosegli revolucijo v svojem lastnem življenju. Če čakate, da vam šef ponudi več denarja – nikar, če pričakujete, da se bodo ljudje okoli vas opravičili za vse prepire – nikar… Oprostite jim, spoznajte težavo in kako ste vi pripomogli k njej in se naučite iz te situacije. Nato pojdite naprej in prevzemite odgovornost za naslednji problem, ki vas pesti. Seveda niste krivi, če ste bili žrtev ropa, posilstva ali nasilja, a za vaš finančni problem in za to koliko iskrenih prijateljev imate, za te stvari ste sami odgovorni.

Ko spoznamo, da se nebo nihče drug spremenil razen nas, bomo videli, da lahko naredimo marsikaj. Namesto, da čakamo, da politiki kaj naredijo za okolje, pojdimo ven ter poberimo plastične papirčke v parku, začnimo več hoditi ter se peljati s kolesom, spremenimo našo prehrano, ozaveščajmo se o tem kako lahko pomagamo. Toliko svari je katere lahko naredimo mi sami, brez da bi se kdorkoli spremenil.

Jim Rohn je rekel: Moraš sprejeti odgovornost. Ne moreš spremeniti okoliščin, letnih časov ali vetra, ampak lahko spremeniš sebe. To je nekaj kar lahko kontroliraš.

Zato ne čakajte na druge, bodite nekdo, ki se bo spremenil brez da se spremenijo njegove okoliščine.