Ko ste se danes zjutraj prebudili, ste najprej zaznali sami sebe. Zavedli ste se prostora kjer ste spali, svojega telesa, današnjega dneva… Ne vem, kako potekajo vaša jutra.

Mogoče ste kar takoj pomislili na obveznosti današnjega dne, mogoče ste kar planili iz postelje in takoj v akcijo. Mogoče ste malo poležali, v mislih (v svoji mogočni energiji) preleteli svojo prihodnost, mogoče kaj iz svoje preteklosti… Mogoče ste se zahvalili, da ste se prebudili v nov dan, da imate popolno telo, ki vam služi, za prekrasno življenje, ki ga ustvarjate sami, za vsakega člana svoje družine posebej, ki ga ljubite neizmerno.

Ne vem, kaj ste počeli vi danes zjutraj s svojim umom in svojim telesom. Vem pa, kam so mene popeljale moje misli.

Ko sem skozi luknjice spuščenih okenskih rolet zaznal, da je zunaj že svetlo, me je misel vodila k soncu. In prepustil sem se ji, dovolil sem, da me vodi. K soncu, ki vsak dan vzide in zaide, ki sveti na nas brez vseh pogojev,  nam daje svetlobo in toploto in omogoča življenje. Potem sem se prepustil misli na Naravo, Vesolje, ki z neskončno natančnostjo in nezmotljivostjo povezuje vse kar je ustvarila in usmerja procese, da se lahko bohoti življenje. Da lahko jaz in vi doživljava izkušnje, ki sva jih izbrala.

Prepustil sem se misli, da je moje telo nastalo iz očesu nevidne pikice in da je zgrajeno iz snovi, ki se nahajajo v naravi. Da jaz nisem samo telo, da v meni biva delček Naravne inteligence, neskončne modrosti, ki ve, kako ustvariti telo in kako ga pozdraviti. A ni to navdihujoče?

In kam so me privedle te misli, ki sem jim namenil pozornost, dovolil obstoj?

V prekrasne občutke v mojem telesu. V občutek, da je mogoče vse, česar se lotim, v zavedanje, da so trenutni izzivi manjši in manj pomembni, kot se mi včasih zdi, v prekrasen dan, čeprav zunaj dežuje in je hladno. V zavedanje, da imam vedno na voljo moč svobodne izbire svojih misli in da lahko z močjo naravne inteligence, lastnega uma kreiram izkušnje, ki jih želim doživeti.

In vedite, nisem filozof. Tudi vi ne rabite biti, da bi razumeli življenje.

Sem samo človek, kmet, ki živi in dela v Naravi z odprtim srcem n odprtimi očmi. Opazujem, kako deluje narava in se učim življenja iz nje. Skozi služenje odgovornim ljudem. Skozi svoje delo na poljih in travnikih, ko v vrelem soncu in včasih mrzlem vetru ali megli z upognjenim hrbtom skrbim za  rastline, ki smo jih posadili ali posejali na željo ljudi, ki ste ali so v svojem življenju sprejeli popolno odgovornost zase. Za ljudi, ki s svojim vzgledom kažejo smer, za ljudi, ki niso ovce, ki ne sledijo, ampak vodijo. Za ljudi, ki zaupajo Naravi. Ker vedo, če zaupaš Naravi, zaupaš tudi sebi J.

In kaj so mi zaupali ljudje nove dobe, kaj so mi povedale naše stranke?

Da jih izdelki, ki jih posebej po njihovem naročilu pripravimo pri nas, v Moji biodeželi spomnijo na pomembne resnice o življenju. Vedno, ko jih postavijo na mizo, se spomnijo na neomejene moči, ki smo jih vsi prejeli od Narave in bivajo v nas. Priznali so mi, da so kozarčki iz Moje biodežele v njihovem življenju postali vir dobrega. Ne samo za njihova telesa, ampak tudi za dušo.

Tudi vi ji zaupajte. Naravi.

Iskreno si želim, da bi se naše poti srečale. Želim delati tudi za vas in vaše najdražje. Ampak, tudi, če se to nikoli ne zgodi, vam želim, da zaupate Naravi. Da zaživite v zavedanju, da smo vsi delček mogočne melodije Vesolja. Da smo vseeno povezani, kot kapljice oceana. In da zaživite iz moči, ki vam je položena v zibelko, iz zavedanja resnice o sebi.

Nadvse prijeten dan si ustvarite,

Zvonko Pukšič