Spomnim se sebe, kakšnih dvajset let nazaj, ko sem to vprašanje zasledila v neki reviji. Do takrat nisem nikdar razmišljala o tem, ali se imam ali se nimam rada, skrbela sem za dva majhna otroka in to mi je pomenilo največ.

Ko sem se takrat vprašala, če se imam rada, sem si seveda pritrdila. »Imam se rada. Privoščim si nove čevlje ali novo torbico in to je zagotovo znak, da se imam!« Uf, kako sem se motila. Šele leta kasneje sem se resno soočila s tem vprašanjem. In seveda ugotovila, da se nimam rada. Pa ti?

Kaj pravzprav to pomeni, imeti se rad? Dolgo časa sem se ubadala s tem vprašanjem, kako razložiti to nekomu, ki mu ni jasno. Dokler mi ni prijateljica dala čudovite ideje. Imeti rada sebe pomeni, obnašati se do sebe tako, kot se obnašaš do svojega otroka. Uau! To je bilo pa čisto novo, drugačno dojemanje sebe, odnosa do sebe, zdaj, ko sem imela primerjavo. Pa sem šla od začetka.

Kolikokrat na dan sem svojemu otroku povedala, da ga imam rada? Večkrat. Kolikokrat sem to rekla ali vsaj začutila do sebe? Niti enkrat.

Kolikokrat sem pohvalila otroka, za vsako malenkost, pravzaprav? Večkrat na dan. Pa sebe? Zakaj že bi se hvalila, sploh?!

Kolikokrat sem otroku rekla, da je bedak neumni? Prosim lepo, niti enkrat seveda, tega se pa res ne govori otroku!!! Aja, kolikokrat pa si rekla to sebi? Hm, vsaj parkrat…

Kaj si rekla otroku, ko je utrujen prišel domov? Si mu rekla, naj gre nemudoma pospravit sobo, zložiti vse svoje perilo in naj skuha kosilo za vso družino? Ne. Rekla sem mu, naj si gre, revček, malo odpočiti. In kaj sem rekla sebi? Skuhaj, operi, pospravi, zlikaj, delaj domače naloge z otroki… in to takoj!

Kaj si rekla hčerki, ki si je zaželela odpotovati na krajše počitnice? Seveda, ljuba moja, potuj in uživaj zdaj, dokler še nimaš svoje družine! Kaj si rekla sebi, ko te je prešinila idela, da bi si vzela nekaj prostih dni in odšla v toplice malo počofotati? Ne sanjaj, saj veš da ni denarja, treba je imeti za mehanika, za moževo jadranje, za otroške dejavnosti, glasbena šola, gimnastika, angleščina, plesne vaje…. Kakšne toplice neki!

Še naštevam, ali bo dovolj? Torej, se imaš rada? Greste včasih z družino na izlet tja, kjer je všeč TEBI, četudi drugim ni? Jeste za kosilo kdaj tisto, kar je tvoja najljubša jed? Se ti je kdaj zgodilo, da si ti vzela zadnji košček čokolade? Se imaš res rada? Znaš reči NE? Hodiš dovolj zgodaj spat? Si vzameš čas za sprehod, klepet s prijateljico? Si vzameš čas za branje, obisk kakšne delavnice, ki te zanima? Z lahkoto poveš svoje mnenje, tudi če je drugačno od mnenja drugih? So ljudje spoštljivi do tebe? Vse to je del vprašanja, če se imaš rada. Vem, težka vprašanja. In na mnoga bi jaz pred leti odgovorila z DA, seveda me ljudje spoštujejo. Pa me niso, v resnici. Vsaj tisti ne, za katere sem si najbolj želela, da bi me.

Čez leta torej od takrat, ko sem to vprašanje videla zapisano prvič, sem se vprašala še enkrat. In ugotovila, da že nekaj let brcam v temo, zelo črno temo. In da si iz srca želim končno enkrat začutiti, kaj zares pomeni imeti rad sebe. Zato sem se odločila, da stvari pridem do dna, kot se reče. Ter začela z delom.

Te zanima, kako?

Najprej si je potrebno PRIZNATI, da ni vse tako, kot bi želela, da je. To je težko delo, saj ne samo, da želimo pred drugimi biti »lepše«, kot smo, tudi same pred seboj se skrivamo.

Ko rečeš bobu bob, ko ugotoviš, kje si, si je potrebno zastaviti cilj-kam bi rada prišla, kakšna oseba bi rada bila. Potem pa je dobro raziskati, kaj je tisto v meni, kar me ovira, da tega nisem še dosegla. Kakšna so moja omejujoča prepričanja? Kakšna je moja misel o moji vrednosti? Z mislijo se namreč začne vse…

Potem naredim načrt. Če začnem spremembe na polno, mi bo hitro zmanjkalo moči. Katere pa so tiste majhne spremembe, s katerimi lahko začnem? Si lahko vzamem 15 min na dan zase? Lahko delo doma razporedim z ostalimi družisnkimi člani? Lahko pustim službo v službi in ne nosim dela domov? Grem lahko vsak dan na sprehod, dobro, če ne vsak dan, pa trikrat na teden?

Začnem pisati spisek svojih dobrih lastnosti.

Začnem opazovat svoje misli, ki jih namenjam sebi in se odpovem negativnim. Ugotovim, na koga sem jezna, komu zamerim in delam vaje za odpuščanje.

Začnem opazovati dogajanje okrog sebe in dogajanje v sebi. Kaj čutim ob določenih dogodkih, situacijah in se vprašam, kaj mi sporočajo moji občutki. Sem ranjena, se čutim zavrnjeno, imam občutek, da me nihče ne razume in da nikumur ni mar zame? Česa me je strah? Kaj mi govorijo moji notranji glasovi? Jim znam reči STOP!?

Uf, ne gre čez noč. Počasi in z drobniki koraki, tako, da se ne upehaš, pa prideš do cilja! Oh, kako lep občutek je, ko se imaš rad, ko imaš rad svoje življenje!

Pridi na delavnico Moja dobra samopodoba je moja odločitev! V Maribor 22.5.2017 ali v Ljubljano, 24.5.2017 od 16.30 do 20.30.

Več informacij najdeš na povezavi: http://sasaeinsiedler.si/delavnica-samopodoba/

 Oglej si še 12 brezplačnih videoposnetkov na http://sasaeinsiedler.si/video-serija-samopodoba/.