Saj pa je isto, kajne? Hja, v bistvu ni. Na kratko in povsem preprosto so nam v vinski kleti Zlati grič pojasnili, kaj so bistvene razlike.
Prav zanimiv je podatek, da je vsak šampanjec penina, a vsaka penina ni šampanjec. Da pri penini lahko dejansko govorimo o šampanjcu, mora biti izpolnjeno predvsem geografsko poreklo – šampanjec je iz francoske pokrajine Šampanje, narejen pa je po klasični metodi oz. šampanjski metodi, s postopkom charmat, ali s tankovsko metodo. V preostalih francoskih deželah penine imenujejo mousseux ali cremant, v Španiji cava, v Italiji spumante, v nemško govorečih deželah Sekt ali Schaumwein, v Angliji sparkling wine. Pri nas imamo penine ali peneča vina.
Penine so izdelane po klasični oz. šampanjski metodi ali s charmat oz. tankovsko metodo. Obstaja še nekaj drugih metod, a so redko v uporabi.
Klasična ali šampanjska metoda
To metodo pridelave penin so razvili v Šampanji, bistveno pa je, da sekundarno vrenje poteka v steklenici. Po približno 5 mesecih zorenja vino napolnijo v steklenice, kjer poteka sekundarna alkoholna fermentacija. Konjiška penina Brut zori na kvasovkah najmanj 3 leta, Rosé pa najmanj dve leti. Zlatogriške penine zorijo v peninski kleti Žičke kartuzije.
Charmat ali tankovska metoda
Gre za metodo, kjer se sekundarno vrenje dogaja v visokotlačnih tankih. Takšen postopek je krajši in cenejši.
Na zdravje! Ampak brez trkanja, prosim.