Izgorelost je v zadnjem času pogosto slišana beseda, v kateri pa se najde nemalo ljudi. Kaj je krivo za to? Če nekoga vprašaš, zakaj je zamenjal službo ali kaj ga bremeni v delovnem okolju, je običajno »slabi odnosi« prvi in najpogostejši odgovor. Do slednjih pogosto pride tudi zaradi stresa in preobremenjenosti. Začaran krog, torej. A kako mu narediti konec? Dr. Sara Brezigar, soustanoviteljica Akademije Panta Rei, docentka na Pedagoški fakulteti UP in raziskovalka na INV, poudarja, da je ta problem očitno izražen v številnih kolektivih, do njega pa prihaja zaradi neustreznih veščin vodenja: »Tam, kjer je vodenje »poštimano« tako, kot je treba, kjer so vodje ustrezno usposobljeni, redkokdaj slišimo pritožbe nad slabimi odnosi, in bistveno manj je tudi drugih težav, od stresa do izgorelosti.«

Vzorci izhajajo iz šolskega sistema

Če pobrskamo po spominu, smo navajeni le enega načina vodenja, s katerim smo se srečali že v šolskih klopeh. Ukazuj in nadzoruj. Po tem modelu nam vodja da navodila, pričakuje, da se jih bomo držali, in potem preverja in ocenjuje, ali smo se jih. In tako odrasla oseba v teh časih dobi vlogo vodje, prične s svojim delom po istem kopitu, kot da je nekoč morala sprejemati ona, preda navodila in pričakuje … čudež. »Presenečena je, ko se stvari ne odvijajo po pričakovanjih. Sooči se z vsem mogočim – od sodelavcev, ki jamrajo, da so preobremenjeni in se otepajo dela, do nedokončanih nalog, do nalog, narejenih z levo roko. Hkrati kadrovska služba poroča o nezadovoljstvu, izgorelosti in stresu sodelavcev. Če poskuša ubrati kakršenkoli ostrejši pristop, ji nad glavo preti Damoklejev meč mobinga. Na koncu je izgorela in pod stresom še vodja. Za nameček se slabi odnosi v službi širijo kot korona virus,« situacijo pojasnjuje Brezigarjeva in povzema svetovno avtoriteto na področju vodenja, Kena Blancharda, ki pravi, da je danes ključ do uspešnega vodenja v vplivanju, ne v avtoriteti.

Ključna pri vodenju je empatija!

Sodobni trendi na področju vodenja z vplivanjem sicer zvenijo preprosto, a so v resnici izjemno zahtevni za vodilno osebo. »Absurdno je pričakovati, da bo vodilna oseba zamahnila s čarobno palico Harryja Potterja in čez noč preskočila v vodenje z vplivanjem, ki zahteva neverjetne sposobnosti komuniciranja in empatije,« razlaga dr. Sara Brezigar in dodaja: »Tukaj ne gre za klasično neposredno vodenje, kjer daš navodila in ljudje izvajajo delo po njih, temveč je potrebno podrejene znati skozi izvrstno komunikacijo in empatijo prepričati in navdušiti.«

Foto: Shutterstock