Vsi mi smo imeli kdaj najboljšo prijateljico ali prijatelja, v otroštvu, ko smo se igrali z njimi, v osnovni šoli, ko smo si že zaupali prve simpatije in v srednji šoli, ko smo hodili skupaj žurat in se zabavat, da ne pozabimo na prvič, ko smo imeli strto srce in nas je najboljša prijateljica objela čez ramo.

In tako je tukaj sedanjost, ko smo starejši in imamo večje probleme, kot smo jih imeli včasih. In bolj smo starejši, vedno bolj postajamo to kar smo. Skozi leta se izoblikujemo in ugotovimo, da nam kakšna prijateljica ni več prijateljica, čeprav nam je včasih stala ob strani.  To nas prizadene in razočara, počutimo se lahko, kot da se nam je sesul celoten svet in ravno takrat lahko jasno vidite svojega pravega prijatelja, tistega, ki vam stoji ob strani takrat, ko ga najbolj potrebujete.

Zagotovo se sprašujete kaj pa narediti s tistimi prijatelji, ki pa se v naših situacijskih nevihtah skrijejo in nam ne ponudijo »zatočišča«. Nekaj je sigurno: tisti, ki vam niso pripravljeni  takrat, ko se nahajate v najslabših možnih situacijah, vas niso vredni niti takrat, ko dosegate zmage. Je res vredno tratiti čas za takšne ljudi? Življenje je čudovito, če imamo ob sebi ljudi, ki nas spodbujajo tudi takrat, ko ne dosegamo svojih ciljev in smo žalostni.

Nekateri »prijatelji« se vam bodo tudi izmikali, saj jim bo odveč poslušati probleme s katerimi se soočate, ne bodo se potrudili, da bi vam situacijo olajšali, tudi kakšna prijazna beseda jim bo odveč, ker se jim pa »ne da«.  To je izraz, ki ga največkrat uporabljajo ljudje, ki mislijo le nase.

Izberite si ljudi, ki vam stojijo ob strani takrat, ko vam je najbolj hudo in bodite hvaležni za takšne ljudi okoli vas, pozabite na tiste, ki vas poiščejo le takrat, ko ste jim vi v korist in ko imajo le oni težave. Absurd je vztrajati pri ljudeh, ki vas ne cenijo. Obstaja veliko dobrih ljudi, le pozorni bodite na njih, mogoče vam bo pa ob najhujših časih stal ob strani nekdo, za katerega si sploh niste mislili, da vam bo. Ja, ljudje smo včasih naivna bitja, verjamemo besedam in ne dejanjem, mogoče je čas, da končno spregledamo in se obkrožimo s pravimi ljudmi.