Če želimo vzpodbuditi kvaliteto gibalnega razvoja dojenčka, je potrebno vzeti na znanje, da niso vsi pripomočki in oprema za dojenčke namenjeni vzpodbujanju kvalitete njihovega gibalnega razvoja, temveč včasih bolj olajšanju naporov starševstva. V nadaljevanju bo opisano zakaj nekateri pripomočki in oprema niso primerni za uporabo in predvsem, s čim jih je možno  nadomestiti.

1. Ležalniki, počivalniki:

Ležalnik oziroma počivalnik dojenčku popolnoma odvzame možnost svobodnega gibanja. Ob tem pa ga prisili tudi v povsem nenaraven položaj, ki za dojenčke ni običajen. Privzdignjen položaj ležalnika je popolno nasprotje od tistega, kar mora otrok izkusiti preko normalnega gibalnega razvoja. Omogočiti mu moramo popolnoma ravno in dovolj čvrsto podlago, ki mu bo omogočala, da bo lahko odkrival in razvijal svoje gibanje. Hkrati pa vzpodbujala njegovo aktivnost in podprla naraven potek gibalnega razvoja dojenčka. Pri uporabi ležalnikov, počivalnikov pa se ne dogaja nič od omenjenega. Namesto uporabe ležalnikov, počivalnikov, lahko dojenčka odložimo v globoko košaro vozička (ravno ležišče) ali pa v košek ali katerokoli drugo dovolj prostorno, ravno in čvrsto ležišče, ki ga lahko premikamo po stanovanju. Kaj hitro si lahko omislimo tudi nedrsečo in dovolj čvrsto blazino za na tla, kjer bo dojenček imel dovolj prostora za gibanje. Tudi blazino lahko premikamo po stanovanju, da imamo dojenčka ves čas v bližini.

 

2. Kengurujčki, slingi, wrapi, …

Kljub temu, da z omenjenimi pripomočki otrok ves čas čuti bližino mame, očeta, se z vidika kvalitete gibalnega razvoja ne priporočajo. Velika večina, če ne kar vsi, od omenjenih pripomočkov (izbire je kar nekaj) ne podpira kvalitetnega  gibalnega razvoja. Otroku ne nudijo dovolj primerno čvrste opore in podpore, od katere bi se lahko primerno aktiviral in bil vsaj malo aktiven. Pasivno nošenje pa na noben način ne vzpodbuja kvalitete, niti ne izboljšuje kvalitete mišičnega tonusa, kot navajajo nekateri. Poleg tega z napačnimi položaji telesa (npr. noge na široko) prej onemogoča kot vzpodbuja normalen razvoj. Enako dobro čustveno navezanost lahko dosežemo, če otroka preprosto držimo v naročju, brez omenjenih pripomočkov in mu s tem ne omejujemo gibanja še dodatno. Če otroka držimo v naročju s svojimi rokami in telesom, čutimo kje otrok potrebuje oporo, podporo in se mu avtomatsko prilagodimo in podpremo njegovo aktivnost. Ker pa otrok potrebuje tudi svobodo in raziskovanje svojega gibanja in položajev, ga brez najmanjšega pomisleka lahko odložimo za sprehod tudi v voziček, doma pa na kakšno blazino. Ko začutimo, da otrok potrebuje našo bližino, ga vsekakor vzamemo v naročje ali pa se spustimo k njemu na blazino.

 

3. Hojca

Ne samo, da se hojce ne priporoča iz vidika neprimernosti za gibalni razvoj, je tudi izjemno nevarna za uporabo. Poleg tega hojca ne vzpodbuja pravilnih gibalnih vzorcev hoje, onemogoča pravilne prenose teže in omejuje svobodno gibanje otroka. Običajno se otroci v hojcah odrivajo z nogami v eno ali drugo smer, velikokrat je tudi prisotna hoja po prstih. Ker to ni hoja kakršno si želimo, tega ne vzpodbujamo. Veliko bolje bo za otroka, če mu pustimo svobodo in dovolj prostora in možnosti za hojo ob opori. Ko bo otrok enkrat skobacal, bo kaj hitro poiskal oporo ob kateri bo vstal in kasneje tudi pričel s hojo ob opori. In to je pravilen potek razvoja hoje. Če želimo, da bo otrokova hoja kvalitetna, mu moramo dati možnost za ponavljanje hoje ob opori v eno in drugo stran. S tem pridobiva na prenosih teže v stran, kar je bistvenega pomena pri samostojni hoji. Ob enem, pa ima tudi vse možnosti menjavanja položajev, kar je ponovno zaželjeno. Tako lahko kadar želi kobaca po vseh štirih, se dvigne ob opori na noge, hodi ob opori, se ponovno spusti na vse štiri, kobaca, … in to ponavlja v nedogled in s tem pridobiva na kvaliteti. Vse to mu je s hojco odvzeto.

 

4. Plavalni obroči

Plavalni obroči ne vzpodbujajo aktivnosti dojenčka v vodi. Večinoma dojenčki v obročih visijo popolnoma neaktivno na eno ali drugo stran, ali pa neaktivno visijo z rokami čez obroč. Še posebej pri zadnji varianti je posledica tega neaktiven trup, kontrolo glave pa skompenzirajo z visoko postavljenimi rameni. Veliko več aktivnosti in kvalitete dobimo, če imamo dojenčka med tem ko je v vodi, pri sebi v naročju. Tako ga brez težav lahko dobro podpremo tam kjer je to potrebno, je na vrnem in čuti sigurnost ob enem pa je v gibanju svoboden in ga nič ne omejuje. Tudi v stiku z vodo je veliko bolj, kot v raznih obročih. Na ta način tudi veliko lažje vzpodbujamo gibanje po vodi, saj dojenčka nič ne omejuje, z našimi rokami pa mu kljub vsemu dajemo neko varnost.