Ste opazili, da okolica komaj čaka, da vam ne uspe?

Pa ste vedeli, da vas lovijo na vaših napakah samo zato, da lahko o nečem “skrbijo” in delajo vaše probleme dejansko njihove?

Opazujete kdaj ljudi, ki se znajo večinoma pogovarjati samo o tem, kaj so včeraj videli po poročilih in kdo je spet naredil kaj?

To je zato, ker se ljudje radi primerjajo. In ker svoj uspeh vrednotijo po družbenih vrednotah. Ker nas učijo, da smo družbena bitja, ki smo za to družbo dejansko odgovorni in se zato raje vzgledujmo po drugih, ki so pot pred nami že zgladili. Pa so jo res? A ni tako, da vsak hodi po svoji poti? Zakaj nas torej pri matematiki učijo, da lahko narišemo nešteto vzporednih premic, ki so neskončno dolge? A to velja samo za matematične operacije?

Ljudje, ki so vam blizu ali pa tudi ne, vam ne privoščijo toliko uspeha, kot si vi mislite. Nekje potiho si verjetno mislijo in čakajo, da vam spodleti, da boste potem “prijokali nazaj” po karkoli že. Ne poslušajte jih! In ne ustvarjajte si teh občutkov, da je kaj narobe, če vam ne uspe. Neuspeh pomeni le nov korak k uspehu. Kolikokrat pa mislite, da je Bill Gates zažgal garažo v kateri je sestavljal računalnike? Da mu je v prvo uspelo? Prosim vas. No, pa ga poglejmo danes. Ni obupal ali se vdal. Ni poslušal nikogar, le samega sebe. So mu tudi znali povedati, da sanja neuresničljive sanje in da si naj raje poišče ‘pravo’ delo. Pa ga poglejte danes!

In kaj je to ‘pravo delo’? Tovarna verjetno, tako kot včasih. Trpi, mantraj se in vse življenje preždi ob delu, ki te lomi. Delaj in se na koncu upokoji brez denarja. Delaj zato, da boš imel občutek, da nekaj delaš (op.p. sarkazem). Pravo delo je tisto delo, ki je vsakemu posamezniku pravo. Tisto, katerega smo si izbrali že ob rojstvu. Tisto je vsakemu pozamezniku unikatno, saj predstavlja njegovo uresničitev sanj. To niso sanje naših partnerjev, staršev, prijateljev ali znancev. To so ŽELJE IN SANJE POSAMEZNIKA.

Vsi imamo enake možnosti v življenju, da izživimo svoje želje in poslanstvo. Ni priviligiranih ljudi! Razen, če se sami postavljate v nepriviligiran položaj. To je potem vaš problem. In nič ni narobe, če vam ne gre tako kot ste mislili, da vam bo šlo. Najdite novo pot in vztrajajte. Obstaja.

Vedno obstaja ena vzporedna premica v vesolju, pot, po kateri boste šli. Tista je samo vaša.

In še to – ko vam spodleti in takrat kdo reče “Saj sem vedel/a”! Nič ni vedel/a. Medtem ko je dvignil/a roke nad svojim življenjem in pustil/a, da ga vodi nekdo drug, ste vi šli v svet in si uresničili sanje. Če bi ljudje dejansko imeli življenje v svojih rokah, bi se zavedali, da se na ‘neuspehih’ učimo. Takrat takšnih izjav ne bi dajali. Vsak začetek je težak, ampak vreden. Zelo vreden. To naj vam bo vzpodbuda. In vse to ste si prigarali sami – brez uslug, poznanstev in scenarijev. Vi ste to! A ni super?

Zato se ne ozirajte na to, kaj vam imajo za povedati. S tem, ko je vam malo spodletelo, so oni našli univerzalni izgovor, da zase nič ne naredijo. Češ, saj vidiš, da ne gre in da se ne da.

Pa je res tako?

Namaste.