Mojca Mavec je strastna popotnica, gurmanka in ljubiteljica vina, neukročena umetniška duša, ki jo krila kreative odnesejo na popolni odklop od ponorelega sveta. In prav v takšnih momentih nastajajo čudovite vsebine njenih popotniških oddaj. Kaj jo žene, da znova in znova odkriva kotičke sveta, ali s potovanj nosi spominke in kako smo ženske, za razliko od moških, prikrajšane za marsikateri žep na oblačilih, si lahko preberete v intervjuju.

 

Mojco Mavec na nove in nove popotniške osprave žene nenehno širjenje obzorja, odkrivanje in spoštovanje drugih in drugačnih in obenem tudi pogled vase, biti zadovoljen s tem, kar imaš. Šele ko pričneš odkrivati svet, znaš bolj ceniti, da živiš v varni deželi, kjer je narava za vsakim vogalom. V bistvu imamo neskončno srečo, da večinoma že skozi okno svojega doma, četudi je to sredi glavnega mesta, vidimo mogočna stara drevesa in in smo obdani toliko zelenja.

Glede na vsa potepanja po svetu, se je pri Mojci nabralo nemalo spominkov. Pred leti je iz vsakega kotička sveta, kamor jo je odneslo prinesla neko drobnarijo in spominki so grozili, da prerastejo njeno stanovanje. Sedaj ji največ prijetnih spominov na potovanja pričarajo začimbe. So namreč del kulture. Okus in vonj sta prav tako močni čutili, ki nam lahko pričarata paleto spominov na čas, prostor in celo naše počutje ter čustva, ki smo jih izkusili ob nekaterih vonjih in okusih. Zato so začimbe majhnen spomin, a imajo toliko večji učinek in gredo največkrat z Mojco nazaj v Slovenijo. Rada skuha za prijatelje, ko se vrne s poti in tako tudi z njimi deli majhen del njene popotniške izkušnje ter jim pričara vzdušje tuje kulinarike.

Za Mojco nikakor ne velja stereotip o ženskem pakiranju. Oblačila za na pot izbira kar se da preudarno. Udobje je sicer ključno, a predvsem rada potuje v oblačilih, ki jih lahko uporabi za različne priložnosti. Včasih se zgodi, da je zjutraj v savani, zvečer pa jo čaka intervju v imenitnem mestnem hotelu. Ker večinoma potuje in snema sama, mora biti kar se sa racionalna s prtljago. Tako stereotip zanjo nikakor ne velja – kilometrina ji je dala  modrost pakiranja z glavo. Malce pa je seveda k temu pripomoglo tudi to, da se še prevečkrat zgodi, da mora za svojo prtljago poskrbeti čisto sama, zato se ji kar obrestuje racionalno pakiranje. Oblačila Royal Robbins se prav s tega vidika odlično vklapljajo v njen način življenja in dela. Nekaj kosov je večna klasika in se odlično kombinirajo tudi z oblačili za bolj imenitne priložnosti. Oblačila Royal Robbins so Mojco spremljala naraziskovanju Afrike. Izkazala so se kot zelo udobna in se ne mečkajo. Kljub temu, da se popotnica potika po manj obljudenih lokacijah, je rada urejena in v njeni prtljagi za likalnik pač ni prostora. Všeč ji je, da imajo tudi žepe! Ponavadi so ženske tu precej prikrajšane in samo z zavidanjem občudujejo vse žepe, ki jih skrivajo njihove hlače ali brezrokavniki. Na potovanjih se najde kup drobnarij za v žep, kovanci, prazne baterije od kamere … Zdaj tudi ona vse pospravi kot fantje! Všeč ji je tudi, da je tehnologija šla že tako naprej, da so tudi reciklirani materiali koži tako prijazni in ji pustijo dihati. Tako se v oblačilih počuti udobno in sproščeno, hkrati pa ve, da proizvodnja oblačil minimalno obremenila okolje. Trajnost je vsekakor nekaj, k čemur stremi tudi sama. In kateri delček sveta ji je najbolj zlezel pod kožo? Afrika in vulkanske dežele, kot so Islandija, Azori … Ko enkrat doživiš vse te gejzirje, razpoke, geotermalna delovanja, takrat šele zares razumeš, kako živ je naš planet tudi pod površjem. Življenje nas obdaja prav z vseh strani – celo od spodaj!