V Sloveniji se uradno razveže vsak tretji zakon, ob tem seveda niso upoštevane izven zakonske zveze. Po deležu parov, ki pridejo v mojo Svetovalnico in so na robu razhoda, lahko trdim, da se vsaka druga zveza razdre. Nekateri pari sicer ob trdem delu in moji podpori in svetovanju uspejo na novo zgraditi porušeno zaupanje, komunikacijo, pripadnost in spoštovanje ter živijo naprej v zavedanju, da je za zdrav in kvaliteten odnos potrebno neprestano delo in to obeh partnerjev. Zgolj imeti se rad je premalo!
Ženska doživi razhod, ločitev, razpad zveze. In kaj sedaj? Kako naprej? Kam se obrniti, kaj narediti, kako preživeti srčno bolečino?
Glede vzroka razhoda na ženski strani ločim več kategoriji: v eno spadajo ženske, ki niso sposobne iskrene bližine in spoštovanja partnerja z vsemi svojimi minusi in plusi in ki iščejo Gospoda Pravega, ki ga žal nikoli ne prepoznajo in zato letajo iz ene zveze v drugo, ne da bi pri tem ozavestile, kaj je njihov uničujoči vzorec.
Druga kategorija so tiste ženske, ki so pristale v odnosu na neprimerno ali ponižujoče, celo nasilno patološko obliko odnosa, ki so ga seveda tudi same kreirale, ko so partnerju = napadalcu pustile, da je z njimi grdo ravnal. Niso mu postavile jasne meje, kaj ne dovolijo in kaj je popolnoma nedopustno vedenje ali reagiranje z njegove strani. Nekatere ženske v takšnem odnosu le zmorejo dovolj moči, da se odtrgajo od agresorja, a so čustveno zelo poškodovane in potrebujejo zunanjo pomoč, da se preko osebnostnega dela zopet sestavijo.
Tretja kategorija so ženske, ki so v partnerja na začetku zveze projecirale preveč idealno sliko, ki je seveda zbledela, ko je zaljubljenost popustila. Zato postanejo nesrečne, njega za vse krivijo in želijo prekiniti nekaj, kar je že od začetka bilo obsojeno na iluzijo. Ob tem je velik krivec za nesporazume pomanjkanje komunikacije ali sploh pripravljenost poslušati in slišati.
Naslednja kategorija so ženske, ki svoje partnerje sčasoma spremenijo v copatarje, ki niso več v njim lastni moški energiji temveč vse počnejo tako, kot to od njih zahtevajo njihove žene. A kaj, ko se marsikatera takšna partnerka svojega “papučarja” naveliča in tarna, da mora vedno ona vse naročiti ali želeti, pa sicer on vse postori, a nikoli samoiniciativno. In to ji postane naporno ali dolgočasno pa se odloči za ločitev.
Skratka, podkategorij je seveda še mnogo, a sedaj bi se posvetila temu, kako po ločitvi naprej? Vedno predlagam, da si je potrebno vzeti čas za sebe! Ker ločitev je vedno boleč proces, četudi nismo bili srečne ali zadovoljne v zvezi. Ker smo investirale leta časa, energijo, čustva, del osebnosti, je potrebno vsa ta področja na novo postaviti in definirati ter si odgovoriti, kaj si v bodoče želimo, česa nočemo, kako si bomo na novo zastavile življenje, kakšne izzive si bomo zadale, cilje…
In da, po razhodu in izgubi zveze “pademo” v PROCES ŽALOVANJA, ki mu rajši pravim PROCES OZDRAVITVE, saj preko vseh faz, ki jih nosi žalovanje za izgubo sčasoma ozdravimo, se poberemo, čustveno ozdravimo. No, dejstvo je, da lahko takšen proces zdravljenja in celjenja čustvenih ran traja tudi po kakšno leto ali dve. Ko to kvalitetno osebnostno uredimo in se pocajtamo, smo šele pripravljene na morebitno novo zvezo. Kehr pomembno naj vam bo drage dame, da o sebi ugotovite marsikaj, česar vam ni bilo jasno v končani zvezi. In s tem sebi omogočite, da ne boste ponavljale vedno istih napak v partnerstvu.
Dejstvo je, da partnerski odnos tvori vsak od partnerjev s svojim vložkom po polovico, torej po 50%. V vseh zgoraj opisanih kategorijah žensk, ki so se ločile, so seveda tudi same soprispevale svojo polovičko krivde, da odnos ni bil uspešen. Tudi to si je treba priznati. In da, ljudje smo pač vsi krvavi pod kožo!
Melita Kuhar, univerzitetni dipl. socialni pedagog, se ukvarja s svetovanjem za partnerske odnose in vzgojo otrok ter mladostnikov. Lahko se naročite na individualno svetovanje preko elektronske pošte: info@svetovalnica.si ali s klicem na 031 666 168. Obiščete jo lahko v Svetovalnici na Parmovi 41, Ljubljana – Bežigrad. (Svetovalnica.si)