Ste se kdaj vprašali, zakaj je bila Kleopatra taka zapeljivka? Njeno orožje je bilo izredno močno, nevidno, a hkrati vsem »na očeh«. Spretno je uporabljala najbolj primarno čutilo – voh. Bila je mojstrica izkoriščanja vonjev, s katerimi je prepričala tako ljubimce kot sovražnike, da so ji jedli iz roke. Legenda pravi, da je na poti proti grškim otokom z esenco jasmina in vrtnice prepojila vsa svoja oblačila, obleke služinčadi in celo jadra ladjevja. Morski vetrič je vonj nosil daleč po morju, Mark Antonij pa se je vanjo zaljubil še preden je videl njen obraz.
Vonj je veliko bolj prebrisan od vseh drugih čutov. Razpršen je v tisočih majhnih kemijskih molekulah, ki se subtilno premikajo po zraku. Te molekule se v vohalnem epitelu pretvorijo v živčni impulz, ki po vohalnem živcu preko amigdale potuje do središča za voh v možganih, t. i. limbičnega sistema, ki skrbi za spomin in čustva. Z vonjem si prikličemo spomin, s spominom pa čustva. Poznate magdalenice, prepoznavne piškote iz knjige V iskanju izgubljenega časa? Vam morda nič ne pomenijo, Marcel Proust pa ljubezenskega trikotnika med vonjem, spominom in čustvi ne bi mogel opisati bolj nazorno: »In tedaj se mi je spomin nenadoma prikazal. Tisti okus je bil okus po koščku magdalenice, ki mi ga je teta Léonija ob nedeljskih jutrih v Combrayu (…), ko sem ji prišel voščit v spalnico za dobro jutro, zmeraj pomočila v ruski ali lipov čaj in mi ga ponudila.«
Vonji na spomin delujejo hitro in iracionalno, ne poznajo cenzure, komponenti minljivosti in pozabljivosti pa skoraj da ne obstajata. In ker spomine neprestano ustvarjamo, si z vonji lahko pomagamo doseči tudi določena čustvena stanja. Na primer: prijeten dopust običajno predstavlja sproščen čas, odmik od hektičnega vsakdanjika, ko se misli umirijo, čas lahko posvetimo samo sebi, morebitne težave pa se nam zdijo dlje kot sicer. Če bi na dopustu vsakič, ko nam je najbolj udobno, uporabljali izbrano pomirjujočo vonjavo, bi tudi v vsakdanu ob tem vonju ohranili mirno čustveno stanje. Vonj bi namreč nehote priklical spomin na dopust, spomin na dopust pa bi v nas izzval dopustniška čustva.
S pravilno in varno uporabo eteričnih olj si lahko pomagamo tudi pri uravnavanju drugih čustvenih stanj. Jasmin in vrtnica, ki ju je uporabljala že Kleopatra, ter patchouli in ilang ilang so afrodiziaki, medtem ko nam bosta bosvelija in mira pomagali, da se poglobimo vase. Eterično olje ciprese dviguje samozavest, rožmarin spomin in osredotočenost, ustvarjalnost pa smilj, neroli in bergamotka.
Recept za osvežilno pršilo za telo
Spomin na poletni oddih. Potrebujemo:
- 50 ml stekleničko z razpršilko
- 5 kapljic eteričnega olja cedre
- 7 kapljice eteričnega olja geranije
- 3 kapljice eteričnega olja poprove mete
- 20 ml 70% alkohola 30 ml hidrolata sivke ali destilirane vode
Ker EO niso topna v vodi, jih zmešamo v alkoholu, vse skupaj pa dobro premešamo. Nato dodamo še hidrolat sivke ali destilirane vode. Stekleničko zapremo z razpršilko in dobro pretresemo vsakič pred uporabo. Izogibamo se obrazu, lahko pa ga uporabimo tudi za utrujene noge. Rok uporabe je vsaj 3 mesece. Vonj nas bo osvežil in sprostil ter podaljšal poletni oddih tudi doma.
mednarodno priznana certificirana aromaterapevtka. Je strokovnjakinja tako za angleško kot francosko šolo aromaterapije, klinično aromaterapijo in raindrop tehniko. V svojem delu izhaja iz kemijske sestave eteričnih olj, bogato znanje pa deli na različnih delavnicah, seminarjih in specializiranih predavanjih za lekarne, šole in fakultete. Je ustanoviteljica Aromainštituta – Inštitut za izobraževanje, razvoj in promocijo aromaterapije, znotraj katerega aromaterapijo raziskuje in razvija na še poglobljenem nivoju. Podjetjem in organizacijam svetuje o vključitvi vonjev v poslovni segment (čutno znamčenje). Je članica komisije Aromacerta.