Krasna je edina slovenska blagovna znamka, ki se lahko pohvali z izdelki iz sivke, ki raste na slovenskih poljih. Zaradi znanja, poguma, predvsem pa vztrajnosti lastnikov lahko rečemo, da jim je zares uspelo.
Pogumni ustanovitelji podjetja Ekotera, lastniki Krasne – so se na začetku zgledovali po Provansi. Menili so, da tudi Slovenci lahko izkoristimo moč očarljivih polj sivo vijolične sivke, in to kar na Krasu. Leta 2008 so tako posadili prve nasade in leto kasneje pospravili prvo žetev, od takrat naprej pa je sivkinih grmičkov več in več.
Predelava ni enostavna
Sivko je najprej treba predelati, da iz nje dobiš eterično olje, osnovno surovino za vse drugo. To je zahteven postopek, še toliko bolj, če živiš na kmetih. Zato je treba razmišljati o različnih končnih izdelkih. Ko se iz sivke izloči eterično olje, se izloči tudi hidrolat, ki ga pridobivajo s klasično parno destilacijo. Zgledovali so se po naravni predelavi, po kateri slovi Provansa, in si tudi nabavili enake aparature. Univerza v Ljubljani je leta 2010 s strokovno analizo ugotovila, da je eterično olje iz njihove sivke vrhunske kakovosti. To jih je prepričalo, da iz pridelane sivke poleg šopkov izdelajo še marsikaj drugega.
Birokracija, iskanje vlagateljev in še trdo delo
Jure Medvedšek se spominja ovir, ki jim jih je postavljala birokracija pri pridobivanju certifikatov in iskanju sovlagateljev. Zakonodaja za bio- in ekoizdelke je dokaj zapletena, pogoji predelave zahtevni, poleg tega so potrebovali še finančno podporo. Kar dve leti so se bojevali, da so dobili vse potrebno. Hkrati so morali postoriti še vse za to, da se je izdelek znašel na prodajnih policah.
Denarja je zmanjkovalo, a so k sreči našli nove vlagatelje, kar jim je vlilo nov pogum, še posebej, ko so se odločali, kaj bodo izdelovali, da bodo postali prepoznavni in da bodo kupci zadovoljni. Bo to milo, sveče, rožna voda, eterično olje ali le šopki sivke?
Stojnice niso bile več dovolj
Pestilo jih je tudi vprašanje, kje in kako prodajati. Klasična stojnica na sejmih ali kjerkoli drugje ni bila primerna za tako dobre izdelke, pa tudi časa in denarja niso imeli na pretek, da bi tam posedali in sami prodajali. Za primeren zaslužek so potrebovali veliko več prodajnih mest, dejansko so želeli priti vsaj do ene trgovske mreže.
Na srečo so laboratorij premestili v Ljubljano in takrat so že imeli sredstva, da so začeli izdelovati mazilo za ustnice in druge kozmetične proizvode, ki so jih ponudili večjemu kupcu. Uspešno so začeli sodelovati s trgovinami podjetja DM drogerije.
Odprli so vrata turistom
Čeprav so začetna pogajanja s trgovci že za njimi, jih še vedno spremlja veliko izzivov. Razmišljali so še o drugih potezah, s katerimi bi lahko povečali prodajo, in se usmerili v turizem. Pogumno so začeli vabiti ljudi na kmetijo in res so začeli prihajati celi avtobusi turistov. Ljudje so spomladi očarani zaradi čudovite barve cvetja, vse leto pa jih razvajajo še z dobro hrano. Iz sivke so izdelali tudi nekaj pijač. Zanimiv okus, izvirna ideja, rojena na slovenskih kraških tleh. Za vse, ki bi radi izvedeli več o uporabnosti sivke in njenega eteričnega olja, pa pripravljajo delavnice. Obiskovalec si lahko sam izdela svoj košček mila, ki ga še dolgo spominja na prijazne, uspešne ljudi, ki so si upali zaorati ledino in se niso ustavili ne glede na vse.
Zdaj zmorejo, znajo in gredo naprej, novim uspehom in novim izdelkom naproti. Veliko trdne volje, jeklenih živcev in optimizma je bilo potrebnih, da danes lahko rečejo, da so se zelo dobro znašli in da so že dokaj prepoznavni, čeprav je podjetje še majhno.
Do uspeha s pomočjo evropskih sredstev
Podjetje Ekotera je v programskem obdobju 2007¬–2013 uspešno pridobilo sredstva iz Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja v okviru ukrepov 212 – Izravnalna plačila za območja z omejenimi možnostmi za kmetijsko dejavnost in iz naslova (OMD) ukrepa 214 – Kmetijsko okoljska plačila (KOP) v okviru Programa razvoja podeželja 207–2013.
Kmetije, ki se ukvarjajo s pridelavo in predelavo zelišč, lahko kandidirajo za sredstva tudi v novem programskem obdobju. Ukrep OMD ostaja, prav tako KOP, le da je v novem programskem obdobju doživel več sprememb v smeri bolj ciljnega izvajanja. Med drugimi spremembami je tudi ta, da so plačila za ekološko kmetovanje zdaj samostojen ukrep, 11 – Ekološko kmetovanje. Za vključitev in sodelovanja v shemah kakovosti so na voljo sredstva ukrepa 3 – Sheme kakovosti za kmetijske proizvode in živila, za gradnjo ali obnovo gospodarskih poslopij in nakup strojne opreme so predvidena finančna sredstva v okviru podukrepa 4.1 – Podpora za naložbe v kmetijska gospodarstva, za naložbe v predelavo in trženje za kmetije kot tudi za kmetije z dopolnilno dejavnostjo so predvidena finančna sredstva v okviru podukrepa 4.2 – Podpora za naložbe v predelavo/trženje in/ali razvoj kmetijskih proizvodov. Program razvoja podeželja 2014–2020 pa spodbuja tudi povezovanje in sodelovanje, tako v okviru ukrepa 16 – Sodelovanje kot tudi v okviru ukrepa 19 – Podpora za lokalni razvoj v okviru pobude LEADER (lokalni razvoj, ki ga vodi skupnost). Prvi javni razpisi bodo objavljeni predvidoma konec leta 2015 oziroma v letu 2016.
Več informacij je na voljo pri kmetijskih svetovalcih Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije ter na ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. Več o ukrepih Programa razvoja podeželja 2014–2020 je tudi na spletu (www.program-podezelja.si).