Če zakonca ne gojita svojega odnosa, se slej kot prej pokaže globoka praznina, ki je lahko tudi ena od posledic za izgubo želje po spolnosti.

Zakonca, ki doživljata v zakonu pomanjkanje spolnosti, se morata najprej vprašati, zakaj sta se znašla v takšni situaciji. Če ni zdravstvenih razlogov za spolno neaktivnost, potem vzrok verjetno tiči v njunem odnosu. Zakonca zelo verjetno niti ne vesta, zakaj sta se znašla v takšni situaciji. Zakonska zveza brez spolnosti se razvija postopoma. Zakonca lahko celo čutita, da se ljubita, vendar spolnost postaja neredna ali pa je celo ni.

Za izgubo želje po spolnosti je lahko več vzrokov. Iskreno naj se vprašata, kaj je tisto, kar ju odvrača od spolnosti. Možnih je več vzrokov, kot so: nezadovoljstvo v odnosu, nezaupanje, občutek pri enem izmed zakoncev, da ni slišan, nezadovoljstvo s svojim telesom, neizražena jeza, preutrujenost… Začeti se bosta morala iskreno pogovarjati, če bosta želela, da se njuno življenje spremeni.

Velikokrat se zapletamo v nepomembne stvari, ker se branimo, ker se opravičujemo in se delamo žrtve, življenje, ki bi ga morali polno živeti, pa nam beži. Zakonski odnos zahteva stalno akcijo. Velikokrat se nam zdi, da bi zakonec kar moral vedeti, kaj se dogaja z drugim zakoncem, občutek imamo, da bi nam moral brati misli, vendar za enkrat tega še ne zmoremo, zato je tako pomembno, da povemo naše misli, želje in občutke.

Pomembno je, da so ti pogovori brez obtoževanja ter usmerjeni v skupno iskanje rešitev. Vprašata naj se, kdaj sta se začela oddaljevati, kaj doživljata, kaj pogrešata drug pri drugem. V prvi vrsti morata sprejeti drug drugega ter si upati biti ranljiva. Drug pri drugem si tudi dopustiti, da izrazita vse strahove, jezo in strah pred zavrnjenostjo in zapuščenostjo.

Tako kot je spolnost počasi izginjala iz njunega odnosa, jo bosta lahko počasi tudi prebujala nazaj. Mogoče začneta najprej samo z dotiki, držanjem za roke, božanjem, masiranjem. Njun odnos lahko počasi prebujata s ponavljanjem ljubečih dejanj. Ustvarita si na primer vsak svoj seznam, kaj je tisto, kar ju razveseljuje oziroma na kakšen način želita, da bi ju drugi zakonec razveselil, ter si potem te želje poskušata tudi uresničiti. To naj vzameta kot darilo od zakonca in naj ne štejeta, kdo je izpolnil več želja. Pogovarjata naj se tudi o tem, kako sta doživljala drug drugega ob začetku njune skupne poti. Ob vsem tem hitenju pa je v prvi vrsti predvsem pomembno, da se ustavita in poskušata slišati drug drugega.