Za katero se, v dani situaciji, odločite? Brezpogojno dokazujete svoj prav, zato, ker preprosto morate imeti prav? Ker je vaš prav edini prav in drugače sploh ne gre?

Vrsto let sem tako živela – razlagala zakaj mislim tako, kot mislim; zakaj imam prav; razlagala svojo resnico in upala na odobravanje, ki ga ni bilo. No, potem pa sem obupala sama nad sabo. Tolikokrat te življenje postavi v isto situacijo, da se ti bo le končno posvetila lučka in boš nekaj spremenila. Einstein je dobro rekel – Neumno je delati vedno znova isto stvar in pričakovati drugačne rezultate. In doooolgo sem potrebovala, da sem si to dopovedala.

In, ko to dejansko razumeš, se premakneš. Malo po malo. Včasih se ti koraki zdijo tako majhni in neopazni, da imaš občutek, da stojiš na mestu. Pa ni tako. Ni instantnih manifestacij, le počasi pripravljamo drugačno podlago, da se stvari odvijejo. Vesolje dela brez postanka, z isto hitrostjo in brez omejitev. Čeprav se nam zdi, da je vse enako. To pa zato, ker bi želeli, da se vse zgodi takoj in zdaj in to sekundo. Pa smo na te stvari dejansko pripravljeni? Smo pripravljeni na neko znanje ali na novo osebo v svojem življenju, na otroka? Ali to počnemo zaradi pritiskov okolice? Ali zato, da imamo končno prav? Za tisti majhen odtenek odobravanja in potrditve? No, ravno zato se naše želje odvijejo z nam primerno hitrostjo. Da nam še, mimogrede, dajo minutko, da se na njih pripravimo. Potem pa se stvari zložijo same od sebe.

Zato imam rada mir, brez tega, da imam objektivni prav. Zato, ker je moj prav za mene vedno prav. Ne da se mi prerekati in razlagati svojega življenja. Res ne. To je nesmisel. Samo jaz lahko živim svoje življenje in sem njega kreator – samo jaz, nihče drug. Mir je dobra podlaga za udejanjanje svojih želja, saj moramo sami zase vedeti česa si želimo. Tega nam okolica ne more povedati. Lahko nam postavi le ogledalo, da tako vidimo še tista področja našega življenja, kjer moramo napredovati. Zato vam polagam na dušo – vsak lahko ima prav in to prav samo zase. Prav tako lahko vsak živi v miru, ko to energijo, ki bi jo prej usmeril v dokazovanje okolici, usmeri vase. Takrat komaj začnemo živeti.

Namaste.