Pa še bi lahko našla kaj. Otroci bi rekli: “Nisem si več s tabo.”
Užalimo se zaradi vsega. No, ne ravno vsega, ampak zaradi nekaterih stvari, ki nas iritirajo. Vendarle zanimivo, nas iritirajo pri drugih vedno tiste lastnosti, ki jih ne maramo pri sebi.
Če si upam združiti ti dve tezi, lahko mirno rečem, da pri drugih karamo (in se predvsem zaradi teh UŽALIMO) tiste situacije, besede in lastnosti, zaradi katerih se pri nas samih pojavlja slaba vest oziroma občutek krivde. Za primer bom postavila situacijo, kjer smo užaljeni, ker nečesa ne vemo, ker nas prijatelj ni prosil za pomoč in je raje stvari opravil sam. In mi se “namulimo”, češ, seveda bi mu pomagal, a kaj, ko mi ni rekel. No, sej tudi sami ne prosimo vedno za pomoč, ker morda nimamo radi pametovanja in nasvetov drugih ljudi. In zato raje opravimo stvari po svoje. In prav je tako! Kje pa piše, da je treba deliti vsak detajl svojega življenja? Kdo pa živi vaše življenje, če ne vi?
Ali pa pridete v šolo in na roditeljskem sestanku učiteljica reče, da so otroci zadnje dni nemirni, vi pa užaljeno poskočite, češ: “Moj otrok?! Moj otrok pač ne. Moj otrok je zelo priden.” No, zakaj pa imate potem takšno nepopisljivo željo, da to poudarjate? A ni smiselno, da so otroci živahni, nagajivi in poskočni? Ali jih moramo vezati za stole in jim zajeziti duhá?
Želim si, da bi prišel dan, ko se več ne bomo vtikali v misli in odločitve drugih ljudi in jih bomo samo želeli sprejeti. Dnevi “pater in mater familias” so za nami… že stoletja. Zato se nehajmo kujati zaradi tega, ker nečesa ne vemo o drugem. Ker nam NI TREBA VEDETI. Razumete? Ni vam treba do potankosti poznati življenja drugih ljudi, ker morate poznati svoje življenje. In tukaj se vedno najdejo stvari za izboljšat. In, ko si boste nekega dne dovolili in si vzeli več časa za sebe (svoje lepe trenutke, težave ali srečo), boste pridobili ves ta čas, ki ste ga namenjali za reševanje tujih problemov. In ko boste to enkrat ugotovili in si dali dopovedati, potem ne boste hrepeneli po letnem dopustu in ne boste čakali na vikend, kot otrok na čokolado.
Večkrat sem slišala opazke, ko povem svoje mnenje: “Se ti prav vidi, da ne delaš s pacienti.” Ali: “Ti pa res ne veš, kaj to pomeni delo z ljudmi.” A res? Iz kakšnih situacij pa menite, da se največ naučim? Ja, iz življenjskih seveda.
Raje se odločim za lasten mir in srečo. Saj, ta odločitev pa je ja na voljo vsem :).
Sami si ustvarjamo vse to – vse dih jemajoče in vse duha utrujajoče situacije. In mislim, da bi lahko o tem napisala knjigo. Pomaknite se naprej – ni se vam potrebno primerjati z ostalimi in življenje drugih ne rabi biti vaš katalog želja.
Sami sebi ste lahko čisto dovolj.
Namaste.
Sem Barbara – Reiki mojstrica in učiteljica, inspiracijska svetovalka, pisateljica, blogerka in oboževalka meditacije. Odkar pomnim iščem smisel življenja, raziskujem in delim nasvete. Spreminjam življenje na bolje in predvsem motiviram ljudi, da postanejo najboljša različica sebe. Na svoji Facebook strani Mistika Duha objavljam dnevna intuitivna sporočila in vnašam pozitivnost v svet okoli sebe.