Hitre zanimivosti
    ocena bralcev
    0 od 0

    V novem tednu bosta na Ljubljana Festivalu v ospredju predvsem dva inštrumenta: klavir in violončelo.

    V goste prihaja Nikolaj Luganski, ki je med najbolj iskanimi in cenjenimi pianisti,  nastopa z najpomembnejšimi svetovnimi orkestri in dirigenti na različnih koncertnih odrih in pomembnih festivalih. Njegov repertoar obsega več kot petdeset klavirskih koncertov ter vrsto solističnih in komornih del. Dalibor Miklavčič je pravi posebnež med pianisti, eden redkih, ki obvlada pedalni klavir, Mozartov instrument. Sledil bo koncert težko pričakovanega dua 2Cellos s svojevrstno fuzijo glasbenih žanrov. Teden bo sklenilo prav posebno gostovanje – Državni ansambel Rus iz mesta Vladimir nas bo popeljal v pisani svet ruskih navad in običajev.

    Ko je leta 1994 Nikolaj Luganski zmagal na tekmovanju Čajkovskega v Moskvi, so časopisi zapisali: »Bil je pravi glasbeni šok. Nihče si ni mogel predstavljati, da duša tega skromnega mladeniča asketskega, pa vendar poetičnega videza, v sebi nosi takšen vulkan s takšno odločno samokontrolo.« Danes spada med najbolj iskane in cenjene pianiste. Nastopa z najpomembnejšimi svetovnimi orkestri in dirigenti na različnih svetovnih koncertnih odrih in pomembnih festivalih. Njegov repertoar  obsega več kot petdeset klavirskih koncertov ter vrsto solističnih in komornih del.

    Luganski je zmagovalec številnih prestižnih pianističnih tekmovanj, med njimi osmega mednarodnega tekmovanja Johann Sebastian Bach v Leipzigu leta 1988, dve leti pozneje zveznega tekmovanja S. Rahmaninov v Moskvi; je prejemnik posebne nagrade mednarodne poletne akademije Mozarteum v Salzburgu in prvonagrajenec tekmovanja Čajkovskega v Moskvi. Na tem tekmovanju je prejel tudi posebno nagrado za umetniški prispevek k novi interpretaciji ruske glasbe. Umetnik veliko igra tudi v komornih sestavih. Nastopa s slovitimi solisti, kot so Repin, Kavakos, Faust, Baeva, Rudin, Maisky, Netrebko in drugi.

    Je tudi umetniški direktor Rahmaninovega festivala ter podpornik in redni gost v Muzeju v Ivanovki, ki je bil nekoč poletna rezidenca Sergeja Rahmaninova. Lani je igral na sklepnem koncertu tamkajšnjega festivala ter z Ruskim nacionalnim orkestrom in dirigentom Mihailom Pletnevim igral skladateljev Tretji klavirski koncert. Sicer pa snema za nosilce zvoka in za posnetek Rahmaninovih sonat je prejel nagradi diapason d’or in echo klassik. Prejel je še nagrado revije BBC Magazine. Njegova najnovejša zgoščenka je nastala pred letom dni s posnetkom obeh Chopinovih klavirskih koncertov.

    Poleg igranja na klavir se v prostem času rad ukvarja s šahom in športom, uživa v branju ter se posveča svoji družini –  ženi in trem otrokom.

    V okviru 63. Ljubljana Festivala bo nastopil dvakrat. V ponedeljek, 20. julija, bo ob 21.00 v Cankarjevem domu pod dirigentskim vodstvom Uroša Lajovica in ob spremljavi Orkestra Slovenske filharmonije izvedel  dela Mendelssohn-Bartholdyja, Chopina in

    Moniuszka. V torek, 21. julija, pa bo ob 20.00 v Slovenski filharmoniji na samostojnem koncertu izvedel deli Schuberta (Scherzo št. 1 v B-duru, D 593; Sonata za klavir v c-molu, št. 19, D 958)  in Čajkovskega (Letni časi (12 karakternih skladb), op. 37a; Velika sonata za klavir v Gduru, op. 37).

    LF-Miklav_i_

    Posebnost med pianisti je tudi Dalibor Miklavčič. Delo je na svoji spletni strani pred časom objavilo: »Britanski kritiki so bili očarani nad spretnostjo gležnjev Daliborja Miklavčiča.« Kako ne bi bili! Je eden redkih, ki izjemno obvlada pedalni klavir, Mozartov instrument.

    Orgle in kompozicijo je študiral na dunajski Univerzi za glasbo in se nato izpopolnjeval na Mednarodni akademiji za staro glasbo v Milanu pri prof. Lorenzu Ghielmiju; med izobraževanjem je postal tudi nagrajenec dveh evropskih orgelskih tekmovanj EMCY. Kot solist na pedalnih glasbilih je koncertiral že vse povsod. Nekaj let je kot gostujoči profesor vodil lastni orgelski razred na Univerzi za glasbo v Gradcu; kot docent predava tudi na ljubljanski Akademiji za glasbo, ob tem pa poučuje na mednarodnih masterclassih v skupno več kot 20 evropskih državah, na primer za Kraljevi kolidž v Londonu, glasbeno akademijo F. Liszt v Budimpešti, Univerzo F. Chopina v Varšavi, dunajski Konservatorij, Kraljevo glasbeno akademijo v Københavnu, Konservatorij P. I. Čajkovski v Moskvi, ESMRS v Madridu. Miklavčič še naprej odkriva razsežnosti pedalnega čembala in pedalnega klavirja, občinstvo in kritiki pa njegove koncerte označujejo za pravo odkritje.

    Tako se je najbrž počutilo tudi občinstvo pred nekaj stoletji.  Zgodba pravi, da je leta 1785 na Dunaju poseben plakat vabil na veliki glasbeni dogodek, na katerem bo »Herr Kapellmeister Mozart« igral na svoj »großes Fortepiano Pedal«. Šlo je za nenavadno glasbilo pedalni klavir z dodatno klaviaturo, po kateri se je igralo z nogami. To je bilo za atrakcij željne Dunajčane nekaj zanimivega in Leopold Mozart, ki je tedaj obiskal sina na Dunaju, je zapisal, da novi pedalni klavir iz Wolfgangovega stanovanja neprenehoma odnašajo na koncertna prizorišča in v palače raznih plemičev. Čeprav je Mozart rad uporabljal svojo novo »igračko«, pa pedalni klavir ni njegov izum. Že od renesanse so obstajali čembali in klavikordi z dodano klaviaturo za noge – najznamenitejši med virtuozi na pedalnem čembalu in pedalnem klavikordu je bil Bach. Mozart je to tradicijo najbrž spoznal že prek Bachovega sina Johanna Christiana Bacha (ki je pedalni inštrument podedoval od očeta), zagotovo pa prek svojega zvestega dunajskega podpornika barona van Swietna, poznavalca in gorečega častilca Bacha, ki je imel trajne tesne stike s krogom Bachovih sinov in učencev.

    Razumljivo je, da si je v času, ko je klavir začel izpodrivati starejša glasbila, Mozart omislil pedalni klavir namesto pedalnega čembala. Dokumenti nam povedo, da je s svojim pedalnim klavirjem na koncertih rad »fantaziral«, kar je star izraz za improvizacijo, kot solist je hkrati z njim zelo učinkovito vodil svoj orkester. Izvemo še, da je Mozart tudi svojim skladbam, notiranim brez posebnih pedalnih not, kar sproti dodajal pedalni part in tako obogatil zvočnost klavirskih basov, kar je pomembna dimenzija za današnje umevanje Mozartove avtentične zvočne podobe.

    Nekaj te podobe se nas bo dotaknilo v sredo, 22. julija, ko bo Dalibor Miklavčič ob 20.00 nastopil v Slovenski filharmoniji ob spremljavi Simfoničnega orkestra RTV Slovenija. Dirigiral jim bo kitajski dirigent En Shao. Izvedli bodo štiri Mozartove skladbe – nekatere kot svetovno praizvedbo rekonstruirane izvirne različice za pedalni klavir s pedalno kadenco – in eno Gounodovo (partituro za Gounodov Koncert za pedalni klavir in orkester v Es-duru je prijazno priskrbel Center za francosko romantično glasbo Palazzetto Bru Zane).

    Težko pričakovani koncert 2Cellos se bo v Poletnem gledališču Križank zgodil v četrtek, 23. julija, ob 21.00.  Zanj značilno prepletanje glasbenih žanrov – resne in zabavne glasbe – bo moč slišati tudi tokrat.  Predstavil bo svojo tretjo ploščo Celloverse, manjkalo ne bo ne filmske glasbe ne glasbe Michaela Jacksona in Stinga, ritme baročne sonate in operne uverture pa bo zlil z metalom in rockom tako, kot zna le ta duo. Impulzivno, adrenalinsko, katarzično!

    2Cellos je duo violončelistov Luke Šulića in Stjepana Hauserja, ki odgovarja na potrebe duha današnjega časa. Do svoje publike pristopata moderno, dostopno in pristno. Kljub temu se je njuna kariera začela v klasični glasbi. Luka Šulić je za čelo poprijel že pri petih letih, akademsko izobraževanje pa je pridobival v Zagrebu, na Dunaju in v Londonu. Prav tako je zvok violončela že kmalu zasvojil Stjepana Hauserja, študijska pot ga je vodila na glasbene akademije v Zagrebu, Londonu in ZDA. Takrat še vsak posebej sta sodelovala z mnogimi priznanimi orkestri in pridobivala številne prestižne nagrade. Šulić je med drugim osvojil prvo in posebno nagrado mednarodnega tekmovanja violončelistov na Poljskem leta 2009, Hauser pa je leta 2010 posnel koncert za violončelo, ki ga je britanski skladatelj Christopher Ball napisal prav zanj. Ko sta se njuni poti srečali na poletnem glasbenem kampusu v Zagrebu in Londonu, sta spoznala, da ju klasična glasba omejuje in se tako zazrla zunaj njenih okvirov. Z odličnim poznavanjem svojega inštrumenta sta lahko preizkušala številne izrazne tehnike, s katerimi bi različne glasbene žanre lahko prikazala v drugačni luči, predvsem pa sta želela violončelo približati mladim generacijam. Kot duo sta prvič prodrla leta 2011 s priredbo Smooth Criminal (Michael Jackson) ter opozorila nase tako znane ustvarjalce (Elton John, Steve Vai, Zucchero) kot založbe (Sony Masterworks). Na njunih treh izdanih albumih lahko slišimo ekspresivne in dinamične priredbe raznovrstnih popularnih pesmi od hard rocka, heavy metala, grunga do popa in filmske glasbe.

    Tudi njun ljubljanski koncert, na katerem bosta predstavila ploščo Celloverse, bo zaznamovala filmska glasba, in sicer Mombasa in Time (Hans Zimmer) iz filma Inception.

    Šulić in Hauser se tako vračata h koreninam, iz katerih sta izhajala v prvem albumu, in  jih nadgrajujeta. Kot pravita, je »v smislu aranžiranja in produkcije kot tudi izvajanja ter zvoka to najin najbolj napreden album«. Skladbe, ki jih izbereta za priredbe, morata čutiti; čustva so tista, ki povezujejo popularno in klasično glasbo. Na ta način sta povezala operno uverturo William Tell z metalom in baročno sonato za violončelo z rockom. Nostalgično se vračata k Michaelu Jacksonu z njegovo pesmijo They Don’t Care About Us in k Stingu s  Shape Of My Heart. Poskrbela pa sta tudi za presenečenje v obliki avtorske  skladbe Celloverse.

    Teden na Ljubljana Festivalu bo sklenilo prav posebno gostovanje, ki nas bo popeljalo v svet ruskih navad in običajev. V petek, 24. julija, bo ob 21.00 v Poletnem gledališču Križank nastopil Državni ansambel Rus iz mesta Vladimir.

    Ustanovljen je bil leta 1974, deluje pa v okviru Vladimirske filharmonije. Že njegov prvi umetniški vodja Hohlov si je prizadeval, da bi ansambel združil umetnike, ki znajo ne samo igrati na instrumente, ampak tudi peti in plesati. Nov ustvarjalni zagon je ansambel dobil leta 1986, ko je njegovo vodenje prevzel Firsov. Ustvarili so unikaten glasbeni spektakel, vokalno-koreografsko kompozicijo, ki nas popelje v bogat čarobni svet ruskih navad in običajev, ter tako naslika vso raznovrstnost širne Rusije.

    Vstop na ta dogodek, ki nastaja pod sponzorstvom Fundacije Russkiy mir, Mestne občine Ljubljana, Rika, d. o. o., in Festivala Ljubljana, bo prost, brezplačne vstopnice so na voljo na Blagajni Križank in v Info točki 63. LF na Mestnem trgu 17. 

     

    www.ljubljanafestival.si

    www.facebook.com/ljubljanafestival

    twitter.com/FLjubljana

    Ustanoviteljica Festivala Ljubljana je Mestna občina Ljubljana, ki ga tudi finančno omogoča.

     

     

    LF-Rus

     

    ocena bralcev
    0 od 0

    Preden greš... ↓

    Bi brezplačno analizo osebnostnega tipa?

    ✅ Hitro izboljšaj odnose ✅ 100% deluje

    Poznaš svoj osebnostni tip?

    Kaj pa od partnerja ali otrok?
    ✅ Hitro izboljšaj odnose ✅ 100% deluje