V današnjem norem tempu, ko zelo težko sledimo sebi in je vedno več ljudi, ki nimajo smisla, je vedno bolj razvito motiviranje.

Vesela sem, da obstajajo ljudje, ki želijo spodbujati in pomagati, da bi znali živeti. Poleg tega so/smo vsi motivatorji individualisti, ki si upajo ter želijo živeti polno.

Ob poplavi vsega tega, pa ostajajo prepričanja v naših mislih, ki nam mogoče niti ne služijo več. Eno izmed teh opažam pri marsikaterem motivatorju, ki poudarja in vabi, da sledimo prepričanju, da je negativizem tisti, ki je nekakšna ovira, da bi bili srečni. Izogibanje vsej negativnosti, predvsem pa ljudem, ki to izražajo ter, ki so kritični itd naj bi bilo tisto, kar bi nam koristilo k večjem zadovoljstvu.

Res??? Sama v to nikakor ne verjamem. Zakaj? Zato, ker se mi izogibanje temu zdi beg pred sprejemanjem realnosti in najbolj pred sprejemanjem dejstva, da obstajajo tako prijetna kot manj prijetna občutja. Kako se počutim, ko nekdo v moji bližini izraža negativnost itd.? Priznam, da včasih res ni lahko, ker se lahko zaradi tega tudi jaz počutim slabo. Ampak veš, ti občutki, ki se mi pojavijo, so samo moji. Ko sem v družbi nekoga, ki izraža sebe na tak način, se lahko hitro pojavi, da se osebnost obeh popolnoma preplavi in da niti ne veš več, kaj so dejansko moji občutki in kaj od drugega. Biti pozoren na svoje počutje in pravilno razločevati, kaj je moje, nikakor ni lahko.

Želim pa poudariti, naj se ob tem v sebi vprašamo, zakaj se ob tem počutim slabo. Je negativnost, ki jo nekdo izraža, pretežka zame? Zakaj dejansko ne zmorem sprejemati tega? Izražanje drugega je njegovo, občutki, ki so v meni ob tem, pa so samo moji. Zmorem sprejemati svoje neprijetne občutke? Samorefleksija v takšnih primerih je super. 🙂

Vsi smo samo ljudje in vsekakor razumem, da se je lažje izogniti in zbežati, kot se ozreti vase in v sebi sprejeti vse, kar se pojavi. Ampak je res dolgoročno najboljša rešitev bežanje in izogibanje temu? NIKAKOR!

Vse se začne pri sebi, zato sreče ne bomo našli, dokler v sebi bežimo pred sabo in svojimi občutki. Zunanji svet in ljudje okrog nas so naše ogledalo in nam pokažejo, česa v sebi ne sprejemamo in pred čem bežimo. Zato se lahko vprašaš, kam te bo pripeljalo prepričanje, da je boljše zate, če se negativnosti izogneš. Si res lahko srečen/a na tak način?

Sama podpiram in vabim k poglabljanju vase in osebni rasti. Zakaj? Zato, ker se največ gibam in živim v okolju, kjer je prisotno mnogo kritičnosti, obsojanja, predvsem pa negativnosti. In v tem okolju sem lahko srečna! 🙂 Pot ni vedno lahka, a se vsekakor izplača. 🙂 Neizmerno sem hvaležna za vse lekcije in ljudi ob katerih sem včasih prisiljena, da ohranjam stik s sabo ter da se nenehno sprašujem in izpuščam prepričanja, ki mi ne služijo ter se spreminjam v osebo, kakršna želim biti. Ob tem je tudi res, da si sama zavedno in nezavedno izbiram tako okolje in ljudi- ampak veš kaj: SPLAČA SE! Kljub težavnosti lekcij, čutim, da je to tista prava pot v svobodo. 🙂 Popolno svobodo in posledično srečo, boš lahko čutil/a takrat, ko boš zmogel/a sprejemati vse in vsakogar brez obsojanja. Najprej seveda sebe!

Pot do tja je še dolga, a že danes lahko začneš stopati. 🙂 Prevetri svoja prepričanja in okrepi srečo. 🙂