Klimatska naprava že nekaj časa ni več luksuz, ampak je obvezna oprema oziroma nepogrešljiv pripomoček vsakega novega vozila. Kaj mislite, da je bolje, ročna ali samodejna? Ročnim klimatskim napravam z obračanjem gumbov sami nastavljamo optimalno moč hlajenja in moč delovanja ventilatorja glede na trenutne razmere, samodejna pa nas še bolj razvaja. Pri samodejni klimatski napravi namreč navadno nastavimo le temperaturo, vse drugo pa namesto nas ob pomoči različnih tipal in servomotorjev naredi elektronika. Ta smer pretoka zraka in hitrost ventilatorja samodejno prilagaja nastavljeni temperaturi in zunanjim vremenskim razmeram ter temperaturo v kabini ohranja pri nastavljeni vrednosti – dvopodročna posebej za polovico kabine, tripodročna tudi na zadnji klopi.

POMEMBNO: Klima z ohlajanjem in ohranjanjem temperaturnega ugodja tudi bistveno pripomore k večji varnosti, saj zagotavlja manjše toplotne obremenitve voznika. V primerno ohlajenem vozilu je ta pri vožnji bolj spočit in zbran, s čimer se močno zmanjša možnost nesreče. Vendar pa je s klimatsko napravo treba znati ravnati.

Magično vprašanje: Kako jo torej pravilno uporabljati klimo, da se kljub pihanju mrzlega zraka izognete močnim prehladom, glavobolom, povišani temperaturi in solzenju oči, obenem pa tudi večji porabi goriva in okvaram samega sistema?

Navodila za pravilno ravnanje s klimo:

1. Ohladite razgreto notranjost: Če se le da, si pred vožnjo vzemite nekaj minut in s temeljitim zračenjem ohladite notranjost. Že s parkiranjem v senci lahko temperaturo v notranjosti občutno znižate, klimatska naprava pa bo nato vozilo hitreje ohladila. Preden sedete v močno razgret avto, za minuto ali dve spustite vsa avtomobilska stekla. Tako boste namreč najhitreje spravili vroč zrak iz potniške kabine. Pri nekaterih modelih lahko to storite kar od zunaj z daljinskim upravljalnikom, na katerem za nekaj sekund pritisnete na tipko za odklepanje.

2. Vklopite klimo: Vsa stekla po zračenju popolnoma zaprite in vključite klimatsko napravo. Šobe prezračevalnega sistema usmerite v sedeže in vključite funkcijo notranjega kroženja (reciklažo) zraka. S tem boste onemogočili vdor vročega zraka iz zunanjosti. Krožil bo le zrak v kabini, ki bo tako najhitreje ohlajen, hitreje pa bo dosežena tudi želena temperatura.

Če za temeljito prezračevanje nimate časa, ker se vam mudi, potem za nekaj minut spustite vsa okna in pustite, da se vroč zrak iz avtomobila zamenja z zunanjim. Tudi ko se pozneje odpeljete, imejte okna še vedno nekaj časa odprta, vendar pazite na prepih, ki bi vam lahko povzročil glavobol. Najslabše, kar lahko storite, je, da sedete v pregreto vozilo in klimo nastavite na največjo jakost delovanja. S temperaturno razliko boste šokirali telo, prav tako boste dihali zelo slab zrak.

3. S temperaturo NE pretiravajte: Hlajenja nikoli ne nastavljajte na prenizko vrednost. Razlika med zunanjo temperaturo in temperaturo v notranjosti naj bo med 5 in 7 stopinjami, ne več! Če vam merilnik zunanje temperature kaže 32 stopinj, si torej temperaturo v vozilu nastavite na najmanj 25 stopinj, če vam kaže 27, pa v kabini ne imejte manj kot 21 stopinj. Če ste v vozilu dlje časa, lahko pozneje temperaturo še nekoliko znižate, vendar nikakor ne pretiravajte. S tem boste preprečili razvoj prehladnih obolenj in zmanjšali obremenitve organizma zaradi prevelikih temperaturnih razlik. Ohlajen in bolj suh klimatiziran zrak namreč povzroči reakcije na sluznici zgornjih dihal, ki nabrekne in oteži dihanje. Enako se zgodi s sluznico v sinusih, pogosta posledica tega pa je glavobol.

Lastniki samodejnih klimatskih sistemov naj uporabijo stikalo za avtomatsko delovanje klime, ki s pomočjo elektronike in senzorjev prilagaja pravilen dotok in kroženje ohlajenega zraka, pri ročni klimatski napravi pa je priporočljivo izbrati nižje stopnje pihanja.

4. Ohladite kabino in ne sebe: Ohlajen zrak mora krožiti tako, da ne ohlaja vas, temveč kabino! Prezračevalne šobe vedno usmerite stran od sebe, predvsem od sklepov in glave. Izpostavljenost mrzlemu zraku lahko povzroči glavobol, prehlad, bolečine v sklepih in druge zdravstvene nevšečnosti. Zaradi neposrednega izpostavljanja hladnemu zraku ljudi pogosto bolijo razni deli telesa, v katere piha; tako si lahko prehladite sinuse, ušesa, oči, bolijo vas glava ali grlo. Najbolje je, da zračnike usmerite v strop. Če vseeno ne gre drugače, se vsaj malo ogrnite. Če vam piha v noge, pa velja razmisliti o tem, da odprto obutev vsaj za čas vožnje zamenjate za nogavice in čevlje – kar tudi sicer ni slaba poteza.

Predvsem bodite pozorni na otroke v avtu. Tudi njim vročina ne prija, vendar so veliko občutljivejši. Z njimi na poti zato še toliko bolj pazite na usmerjenost šob, moč pihanja in nastavljeno temperaturo.

Več informacij o dodatni opremi vozil Škoda in KIA najdete na spletni strani www.panjan.si.