Vzroki za prokrastinacijo

Nizka frustarcijska toleranca

Eden od najpogostejših vzrokov za prokrastinacijo (tako Mišićje nizka frustracijska toleranca. Osebe z nizko frustracijsko toleranco, imajo izkrivljeno filozofijo, da mora biti vse, kar v življenju počnejo lahko, prijetno in zanimivo, drugače je grozno in nevzdržno. Ker zavlačujejo z vsako aktivnostjo, ki bi od njih zahtevala vlaganje napora in premagovanje ovir, da bi se izognili neprijetnim občutkom, jih paradoksalno le še povečajo, saj si zaradi neizpolnjene obveznosti nakopljejo še stres, anksioznost, sram itd. (Mišić 2011)

Tu bi dodala, da je nizka frustracijska toleranca lahko med drugim posledica razvajanja v otroštvu, ko je bilo otroku in kasneje mladostniku vse prinešeno na pladnju in se mu ni bilo potrebno za nič potruditi.

Nizka samozavestperfekcionizem, samokritičnost

Človek z nizko samozavestjo ne verjame, da bo s svojimi sposobnostmi kos neki nalogi, zato že samo ob misli nanjo doživlja ogromno tesnobe. Posledično z nalogo odlaša do zadnjega trenutka ali pa se je sploh ne loti.

Prokrastinacija naj bi bila povezana tudi s perfekcionizmom. Perfekcionist je nagnjen k izraziti samokritiki in se zelo boji kritike drugih. Tako se mu na primer nek izdelek nikoli ne zdi dovolj dober, da bi ga postavil na ogled. Posledično nikakor ne more dokončati članka, diplome, slike … Če pa zadevo že dokonča, da vsem vedeti, da jo je naredil površno in v zadnjem trenutku. Veliko lažje namreč prenese, da nečesa ni dobro opravil zaradi pomanjkanja časa, kot pa zaradi pomanjkanja sposobnosti, inteligence. V tem kontekstu je prokrastinacija lahko povezana tudi s povišano socialno anksioznostjo in ponavljajočo se depresijo (Cloke 2011).

Samokritičnost je po Cloku usmerjanje napora vase; da bi se čudežno spremenili tako, da bi bili bolj sprejemljivi za druge. Samokritična oseba verjame, da se mora izboljšati, da bi bila vredna ljubezni. Vendar je takšno početje kontraproduktivno, saj se fokusira nase in na to, kaj naj bi bilo z njo narobe, namesto, da bi se usmerila navzven in na nalogo, ki jo mora opraviti.

Vzroke za nizko samozavest, perfekcionizem in samokritičnost pogosto najdemo v otroštvu oziroma v hladnih, kritičnih, odsotnih, alkoholičnih ali kako drugače nezadostnih oziroma zlorabljajočih starših, ni pa nujno.

Nevrološki vidik

Raziskovalka Laura Rabin (tako Jaffe) opozarja na to, da so vzroki za prokrastinacijo lahko tudi nevrološki. Frontalni del naših možganov je vključen v številne procese kot so: samoregulacija, reševanje problemov, načrtovanje, samokontrola ipd.

Rabin je s kolegi izvedla poskus na vzorcu 212 študentov in dokazala pomembno povezavo med prokrastinacijo in devetimi izvršilnimi možganskimi funkcijami: samonadzor, načrtovanje in organizacija, prestavljanje aktivnosti, začenjanje opravil, nadzor nad opravili, regulacija čutenj, delovni spomin in splošna urejenost (Rabin 2011 po Jaffe 2013).

Idealni pogoji za prokrastinacijo naj bi bili izpolnjeni takrat, ko mora izrazito impulzivna oseba s nizko samodisciplino opraviti kakšen neprijeten opravek.

Pomanjkanje motivacije

Če v nekem početju ne vidimo smisla, bomo težko motivirani. Včasih je vzrok za prokrastinacijo ta, da delamo nekaj proti sebi oziroma uresničujemo ambicije nekoga drugega. Če smo si na primer vedno želeli študirati slikarstvo, vendar so nas starši pregovorili, naj raje študiramo pravo, se bomo verjetno z veliko težavo spravili k učenju. Včasih pa zadeva ni tako zelo jasna. Oseba, ki ima slab stik s svojimi resničnimi občutki, težko loči med tem, kaj je res njena želja in tistim, kar prihaja od zunaj. Zlasti, če prokrastinirate zgolj na enem področju, bi se bilo dobro vprašati, kaj vam to področje pomeni.